I. V., arhiv DL

Da bi bilo drugače, je slišati modrovati nekatere. Pa to drži? Ne!

Zapora Glavnega trga za promet in ukinitev parkirnih mest na njem ni ključni vzrok za prazne trgovske lokale. Večina trgovin jih je zapustila že pred prenovo, vključno z Novotehnino železnino in Avto deli, Müllerjem, Okrasom, Drogerijo pa s kakšnim zlatarjem, z Muro in še kom vred. 

Kak vpliv ima zapora Glavnega trga za promet, je vprašanje, na katero bi lahko odgovorili le z raziskavo, ki pa bi bila, če bi želeli dobiti res relevantne podatke, zahtevna in ne ravno poceni. A ne glede na to, da take analize zelo verjetno ne bo, si vrnitev prometa, sploh tranzitnega, in povsod po trgu razpostavljene pločevine, meščani težko zamišljamo. In večina si tega res ne želi.

Prejšnji četrtek sprejete Smernice upravljanja mestnega jedra Novega mesta tudi ne vsebujejo zgoraj omenjene prometne rešitve. O oživljanju mestnega jedra je treba razmišljati v drugi smeri. 

Svet se spreminja, spreminjajo se nakupovalne navade, bivalni standardi, stara mestna jedra doživljajo korenite spremembe. Vsa, ne le novomeško. Še malo pred koncem prejšnjega stoletja so bile vse pomembnejše novomeške trgovine na Glavnem trgu, na katerem se je dalo kupiti vse – od šivanke in spodnjega perila do avtomobila in vodovodnih cevi. Potem so odprli trgovski center BTC v Bršljinu pa Mercator na Cikavi, pozneje Qlandijo in še kaj. Danes trgovina potrebuje bistveno več prostora in brezplačnih parkirnih mest, kot je tega na voljo v starih mestnih jedrih.

Trgovine se v mestna jedra ne bodo vrnile. Kakšna posebna si bo tu še vedno lahko našla svoj prostor in poskusila izkoristiti nišno priložnost ter mogoče poslovala celo uspešno, a trgovine, kakršne cvetijo v trgovskih centrih na obrobju mest, na Glavnem trgu nimajo nobenih možnosti.

S čim torej napolniti staro mestno jedro, ki ni le Glavni trg, ampak so tudi vse zaledne mestne uličice s svojimi ozkimi cestami in pravokotnimi ovinki, ki jih že kak malo večji cestni terenec komaj zvozi. Ene same velike in zveličavne rešitve ni. Je kopica majhnih. Prebivalcem mestnega jedra je treba kolikor se da olajšati življenje in jih s tem prepričati, da ostanejo, in celo nove privabiti. K temu bo nekaj prispevala tudi predvidena gradnja parkirne hiše pod Kapitljem. 

Kot kaže praksa, predvsem Glavni trg z obiskovalci dobro napolnijo prireditve. To so lahko tudi drobni dogodki, tudi nanje ljudje radi pridejo. So se navadili. Ko je lepo vreme, ljudje pridejo na Glavni trg, tudi če se tam nič ne dogaja. 

Marsikoga moti, da se ne da parkirati čisto pred vrati trgovine ali gostilne. A parkirišča le niso tako daleč, pot od parkirišč do Glavnega trga pa ponuja čudovit razgled. Na reko Krko in Breg, na primer. Tiste, ki malo težje hodijo, pa brezplačno zapelje miniaturni avtobus Leon. Mogoče bi kupili še kakšnega, da bi bila frekvenca voženj večja in bi se ta rešitev meščanom bolj ugnezdila v pamet.  V »Smernicah« je zapisanih še več dobrih rešitev. Nič se ne bo zgodilo čez noč. A gre na bolje. Počasi, a gre.