Delavci smo vsi delovni ljudje
Prvi maj predstavlja ne le spomin na krvavi boj za pravice delavcev leta 1886 v Chicagu, pač pa je simbol mednarodne solidarnosti vseh delavcev. V Sloveniji se je praznovanje 1. maja začelo že leta 1890, od leta 1948 je uzakonjen kot državni praznik, po zaslugi sindikatov pa se je praznik razširil še na 2. maj. Tradicionalno prvomajsko sindikalno srečanje je danes na Lisco privabilo lepo število obiskovalcev, po nekaterih ocenah naj bi jih bilo blizu 2000.
»Že dvajset, trideset let ob 1. maju redno hodimo na Lisco, po eni strani zaradi rekreacije in tradicije, po drugi strani pa tudi zato, da sami sebi dokažemo, da še zmoremo priti sem gor,« je dejal Robert Daks iz Sevnice. »Mi smo še Titovi mladinci, tako da je prvi maj za nas tudi tradicija. Sam praznik ter pojem dela nasploh se je v današnjih časih v marsičem spremenil. Kot večletni delavec v vodilni stroki pa menim, da ima danes marsikdo celo preveč pravic. Morda se sliši čudno, toda mnogi danes preveč zahtevajo zgolj pravice, svoje dolžnosti pa zanemarjajo.«
Kot je izpostavil slavnostni govornik Oskar Komac, sekretar sindikata delavcev v gradbeništvu in tekstilni industriji ter podpredsednik ZSSS in državni svetnik, delavstvu ni bilo nikoli ničesar dano ali podarjeno. Osnovna zahteva delavcev na demonstracijah v Chicagu pred skoraj 140 leti je bila osemurni delavnik, a ta prizadevanja očitno še danes niso končana, je poudaril in opozoril, da se delavci še danes vsakodnevno soočajo s kršitvami delavskih določb, zakonov, kolektivnih pogodb. »Te kršitve so tako pogoste in očitne, da jim lahko pripišemo status naklepnega dejanja.« Kot je ob tem poudaril, so sindikati resda dosegli pomembno zmago z dvigom minimalne plače, vendar plače po kolektivnih pogodbah temu niso sledile, tako nekatere najnižje plače dosegajo komaj polovico minimalne. Sindikati tako zahtevajo, da mora biti najnižja plača v kolektivni pogodbi vsaj enaka minimalni.
Nihče več noče biti delavec
Ob tem je Komac citiral ameriškega sociologa in filozofa Noama Chomskega, ki je dejal, da je izraz delavski razred postal tabu, nihče ga več ne uporablja, namesto tega govorimo o srednjem razredu, ki pa zakriva, da gre dejansko za delavski boj. »Nihče noče več biti del delavskega razreda, nihče noče biti delavec. Toda delavskega razreda ne predstavljajo več samo fizični delavci, pač pa vsi delovni ljudje.« Kot dodaja Komac, časi in razmere jasno kažejo, kako pomembno je povezovanje delavcev v sindikate. »Parola Proletarci vseh dežel, združite se, se je paradoksalno transformirala v Kapital vseh dežel, združi se. Seveda se je to zgodilo tudi pri nas,« je še dejal. Sevniški župan Srečko Ocvirk pa je med drugim poudaril, da je praznik dela praznik vseh. »Naj bo vsak dan v našem delovnem letu praznik dela, da bomo zadovoljni opravljali svoje delo, predvsem pa, da nam bo delo omogočalo primerno preživetje in izpolnjevanje naših osebnih ciljev.«
Program, ki ga je povezovala Ivica Sotelšek, sekretarka ZSSS, Območne organizacije Dolenjske, Bele krajine in Posavja, so s kulturnim programom obogatile Godba Sevnica, mažoretke Društva Trg Sevnica in Folklorna skupina Duplo iz Pišec. Druženje so obiskovalci nadaljevali v družbi Vilija Resnika in ansambla JUHU Glasbeni mix.
