Slovenija je vinorodna dežela, a je glede na trende zadnjih let ta njen status čedalje bolj ogrožen. Krčenje vinogradov in naseljevanje zidanic, ki se iz gospodarskih spreminjajo v stanovanjske objekte, spreminja kulturno krajino, ki ji grozi, da bo dokončno izgubila svoj vinogradniški značaj. Da bi ustavila te trende je Civilna iniciativa za ohranitev in zaščito vinskih goric in pripravila deset pobud, ki jih je naslovila na pristojna ministrstva.

Slovensko vinogradništvo že desetletja zaznava izjemno žalosten trend zmanjševanja vinogradniških površin. Po katastru iz leta 1820 je bilo v Sloveniji z vinogradi zasajenih približno 50.000 ha površin. Sto let pozneje se je to število prepolovilo, leta 2020 pa smo imeli samo še dobrih 15.000 ha. Če se bo ta trend nadaljeval, bomo kmalu pristali pod 10.000 ha, čeprav imamo idealne pogoje za pridelavo vrhunskih vin in so slovenska vina vse bolj prepoznavna in cenjena tudi v svetu.

Civilna iniciativa za ohranitev in zaščito vinskih goric je pripravila deset pobud za ukrepe, ki bi pomagali zaustaviti krčenje vinogradov in ustavili trend naseljevanja zidanic – Naj martinovo postane državni praznik in dela prost dan

Celoten članek lahko preberete v elektronski obliki Dolenjskega lista.