Teden Karitas daje upanje. Največ stisk je v medsebojnih odnosih.

29.11.2023 | 09:30

Delavnica ročnih del izdelovanja adventnih venčkov v Tednu Karitas, saj se bliža prva adventna nedelja. (Foto: S. D.)

Delavnica ročnih del izdelovanja adventnih venčkov v Tednu Karitas, saj se bliža prva adventna nedelja. (Foto: S. D.)

Novo mesto - Do nedelje poteka letošnji Teden Karitas, ki nagovarja pod geslom Upanje za vse. Poziva, naj drug drugemu vlivamo zaupanje, da obstajajo rešitve za težave in izzive, s katerimi se soočamo. Pogosto so to že človeška bližina, prijazna beseda in stisk roke.

V tem tednu bo v okviru Škofijske karitas Novo mesto potekalo kar nekaj dogodkov: skupina ročnih del je že izdelovala zanimive adventne venčke, saj je v nedeljo prva adventna nedelja, včeraj je potekal dan odprtih vrat za organizacije in ustanove, danes je organizirano romanje na Ponikvo in zvečer ogled generalke oddaje Klic dobrote.

O delu Škofijske karitas Novo mesto so na dnevu odprtih vrat spregovorili (od leve proti desni): Simon Dvornik, strokovna delavka Petra Martič in predsednik ŠK NM dr. Štefan Hosta.

O delu Škofijske karitas Novo mesto so na dnevu odprtih vrat spregovorili (od leve proti desni): Simon Dvornik, strokovna delavka Petra Martič in predsednik ŠK NM dr. Štefan Hosta.

Jutri dopoldne bodo v Baragovem zavodu v Novem mestu izdelovali sveče v sodelovanju s podjetjem Pax d.o.o., v petek, 1. decembra, pa bo ob 18. uri zanimivo predavanje z naslovom Upanje za vse dr. Andreja Perka, psihologa, ki nadaljuje delo dr. Janeza Ruglja po socialno-andragoški metodi urejanja ljudi v stiski. S terapevtskim delom pomaga odvisnikom in tudi drugim ljudem, ki se znajdejo v različnih stiskah.

Stres, izgorelost, osamljenost …

Simon Dvornik

Simon Dvornik

Karitas ljudem pomaga v stiskah tako z materialno kot finančno pomočjo – na pomoč priskočijo z nakupom hrane, kurjave, šolskih potrebščin in plačilom položnic. A kot pove generalni tajnik Škofijske karitas Novo mesto Simon Dvornik, že nekaj let opažajo, da materialne in finančne stiske niso več najpogostejše stiske družbe, ampak so to stres, izgorelost, tesnoba in osamljenost.

»Materialna pomoč je velikokrat le vstopna točka, ki kaže na kake globlje stiske. Prav v zadnjem letu presenečeno opažamo, da k nam prihajajo tudi finančno bolj stabilni ljudje, ki pa potrebujejo psihosocialno pomoč,« pove in doda, da če so se nanje včasih obračali bolj starejši, brezposelni ipd., se je trend prosilcev spremenil v ljudi, ki imajo urejene finančno stanje, službo, pa še vedno ni vse v redu.

Akcija Blizu

Katja Kastelic Mlakar

Katja Kastelic Mlakar

Odgovor na te probleme je poleg čuteče, prizanesljive in prijazne družbe vsekakor kvalitetna strokovna psihosocialna pomoč. In na Škofijski karitas Novo mesto so prepričani, da mora biti oseba, ki uporabniku pomaga, strokovno podkovana in sposobna.

V minulih dneh so zato začeli z akcijo Blizu, v kateri lahko dobri ljudje prispevajo za program psihosocialne pomoči na Škofijski karitas Novo mesto.

»Z njo želimo podpreti kvaliteto osebnih in medosebnih odnosov, torej odnos do samega sebe in do sočloveka. Problematični so zlasti odnosi med partnerji, v družini, itd.,» pove Katja Kastelic Mlakar, strokovna sodelavka za socialo. Zato bodo pripravljali s tem povezane programe.

Dr. Štefan Hosta novi predsednik ŠK NM

dr. Štefan Hosta

dr. Štefan Hosta

Največ stisk zlasti v medsebojnih odnosih pri svojem pastoralnem delu opaža tudi župnik Župnije Novo mesto – Šmihel dr. Štefan Hosta, ki je od poletja novi predsednik Škofijske karitas Novo mesto.

»Gre za odnose v družini, mladi si zaradi pogostih razočaranj pogosto ne upajo v neko resno zvezo, zakonci se odtujijo … Zato je naša naloga, da zbiramo ljudi skupaj, da si podelijo svoje skrbi med seboj. Lepo je videti, ko nek odnos raste in ne nazaduje,« pove Hosta in poudari, da se mu zdi zato še kako pomembno delovanje ne le škofijske karitas, ampak tudi župnije kot organizacije, »da ljudi zbiramo skupaj, da sodelujemo, si pomagamo, da nismo individualisti.«

»Zato želim na mestu predsednika spodbujati druge duhovnike oz. župnike k ustanovitvam in pospešenem delovanju župnijskih karitas, kajti na krajevnem nivoju ljudje bolj začutijo potrebe drugih, so bolj odprti za sodelovanje, kot le v okviru krovne organizacije, kar je Škofijska karitas,« meni Hosta. V škofiji zdaj deluje preko 60 župnijskih karitas in preko 500 prostovoljcev.

Ljudje šibkost skrivajo

Teden Karitas daje upanje. Največ stisk je v medsebojnih odnosih.

Hosta je presenečen, koliko ljudi se obrne po najrazličnejšo pomoč na Škofijsko karitas in to bo treba še nadgraditi. Ugotavlja, da ljudje potrebujejo predvsem, da jih nekdo posluša.

»Duhovniki in kristjani nasploh jim lahko damo še en večji razlog za upanje - zaupanje v Boga. S krščanske strani je to poslanstvo lahko samo še dodaten plus, da ljudem damo upanje v njihovih včasih res težkih situacijah, ki si jih marsikdo niti ne predstavlja, ki se navzven sploh ne vidijo, saj jih ljudje nasploh radi skrivajo, ker ne želijo biti šibki.«

Na letni ravni na Škofijski karitas Novo mesto obravnavajo okrog 400 prošenj za finančno pomoč, imajo 4.500 prejemnikov hrane, psihosocialno pomoč pa pri njih poišče tudi preko tisoč ljudi. Letos so zabeležili 40-odstotni porast prošenj za kurjavo.

Pomoč poplavljencem, ukrajinskim beguncem

Škofijska karitas NM se je izkazala tudi v pomoči vojnim beguncem iz Ukrajine. Na sliki zbiranje pomoči v Drgančevju.

Škofijska karitas NM se je izkazala tudi v pomoči vojnim beguncem iz Ukrajine. Na sliki zbiranje pomoči v Drgančevju.

Sicer pa je po besedah Simona Dvornika letošnje leto zaznamovalo delo Karitas pomoč prizadetim v poplavah. K sreči je bilo Dolenjcem prizaneseno.

»A pomagali smo drugim in vsa pomoč je šla res prizadetim ljudem. Treba pa je vedeti, da teh stisk in težav ljudi ni konec, čeprav jih televizijske kamere kažejo manj, zato bodo še potrebovali našo pomoč,« pravi Dvornik in doda, da niso pozabili tudi na pomoč ukrajinskim beguncem. Ni jih več dvesto kot na začetku vojne, ampak jih redno mesečno spremljajo okrog 80 – preko izobraževanja in materialne pomoči.

Besedilo in foto: L. Markelj

Galerija

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava