šport

FOTO: Ratež je dočakal novega prvaka

27.9.2023 | 12:45 | Besedilo in fotografije: R. N.

Anže Ravbar s kolesarji iz novomeškega kluba Adria Mobil.

Anžetov uspeh je s tretjim mestom dopolnil Žak Eržen (desno).

Na Ratežu ped gasilskim domom se je zbralo precej ljudi.

Ratež - Že 38 let, odkar je leta 1985 Sandi Papež zmagal na balkanskem prvenstvu v Novem mestu, na Ratežu ni bilo takšnega kolesarskega slavja kot v torek popoldan. Pripravili so ga za 18-letnega sokrajana Anžeta Ravbarja, ki je se je v soboto na Nizozemskem osvojil naslov mladinskega evropskega prvaka v cestni vožnji.

Pred gasilskim domom na Ratežu so se zbrali številni krajani, Anžetovi prijatelji in sorodniki ter drugi kolesarski navdušenci, ki so mu čestitali za izjemen uspeh. Donela je harmonika, ljudje so nazdravljali na zlato kolajno, mnogi so se tudi slikali z mladim upom slovenskega kolesarstva.

Anže je na Nizozemskem potrdil, da sodi med najbolj nadarjene mlade kolesarje v Evropi. Slovenska reprezentanca je v Drentheju trdno nadzirala dirko od začetka do konca. »Dirko smo odpeljali kot iz učbenika. Ekipa je neverjetno delovala, vsak je naredil svoje delo, ta zmaga je plod skupnega dela. Hvaležen sem vsem petim, ki so bili poleg mene še v reprezentanci, brez njih mi ne bi uspelo,« je na sprejemu v Ratežu povedal novopečeni evropski prvak.

Vseeno pa je v zadnjih metrih 111 kilometrov dolge krožne dirke največ pokazal Anže, njegov uspeh pa je s tretjim mestom dopolnil še drugi kolesar novomeške Adrie Mobil Žak Eržen. »V predzadnjem krogu smo ujeli ubežnike, med katerimi je bil tudi Erazem Valjavec, ki se je potem povsem podredil nama z Žakom in naju pripeljal tako rekoč na čelo skupine. Ko so se začele kocke, sem pohodil na vso moč in se odpeljal ostalim. Do cilja je bilo potem še kakšnih 200 m spusta in 200 m vzpona. Ko sem dvakrat pogledal nazaj, sem videl, da imam dovolj veliko prednost in da bom zmagal. Zdaj sem že dojel, kaj mi je uspelo, prva dva dneva, pa kar nisem mogel verjeti, da sem uresničil, kar sem si zadal,« se spominja Anže.

»Dirka je bila vseskozi na naši strani. Že od samega začetka sem imel občutek, da se nam obeta dober rezultat. Na prvenstvo smo prišli z močno ekipo, pa tudi mentalno smo bili pripravljeni. Ciljali smo na to, kar smo na koncu tudi naredili. Anže je proti koncu dirke prišel do mene in mi povedal, kaj bo naredil. Vesel sem, da se je odvilo tako, kot si je zamislil,« je povedal Žak Eržen, za katerega je bila to že peta medalja z velikih tekmovanj, a prva na cestni dirki.

Premagal težave s poškodbami

Pot do zlate kolajne je bila vse prej kot lahka, saj je imel Anže v zadnjih letih precej težav s poškodbami, zaradi katerih se je kdaj pa kdaj vprašal, ali se je smiselno še naprej truditi. »Zlomil sem zapestje, komolec, lani sem imel zaradi neskladja v razvoju mišic bolečine v kolenu. Bilo je kar pestro, a sem vse to s trdim delom v telovadnici premagal in se vrnil še močnejši. Zasluženo sem zmagal, kajti v kolesarstvu uspeh ne pride kar čez noč,« podarja Anže, ki se je kolesarstva nalezel od starejšega brata Jana. Prva leta je bil njegov trener Sandi Papež, nato Srečko Glivar, zdaj pa ga v klubu vodi Josip Radaković.

Njegov vzornik je slovenski kolesarski as Primož Roglič. »Všeč mi je njegov način dirkanja pa tudi, ker se je po številnih padcih vedno pobral. Lani je na Vuelti padel, si poškodoval ramo, šel nato na operacijo, a se potem vrnil in letos zmagal Giro, kar ni nihče verjel. Takrat sem rekel, on je car.«

Mika ga tujina

Anže se je na najlepši mogoči način poslovil od mladincev, kajti naslednjo sezono bo tekmoval med člani. Zlata kolajna na evropskem prvenstvu mu je na stežaj odprla pot v svet profesionalizma. »Zdaj je takšen trend in moraš se mu prilagoditi. Želja je tujina, po vsej verjetnosti bom šel, več pa bomo videli v naslednjih dneh,« je dejal dijak zadnjega letnika strojništva na Šolskem centru Novo mesto.

Kolesarske gene je verjetno podedoval od očeta Bogdana, ki je bil tudi reprezentant in slovenski prvak leta 1996. Ta se je Anžetovega dosežka zelo razveselil, po besedah žene Branke so mu, ko je izvedel rezultat, na oči prišle tudi solze sreče. »Anže se že deveto leto ukvarja s kolesarstvom. Že takrat je bil 'živc', nemiren. Ljudje so že takrat govoril, da bo kolesar, da zna nekaj posebnega naredit. Zadnja leta se je sicer vseskozi boril s poškodbami. Letos na začetku leta sem ga samo vprašal, če je prišel do cilja. Junija si junija zlomil ključnico. Vedno znova se je moral pobirati in na novo graditi formo,« pove Bogdan. Kljub vsem težavam je imel Anže vedno podporo doma in v klubu.

‹ nazaj