Onesnaženost kopalnih voda - Kolpa ni tako čista, kot smo mislili

30.6.2022 | 14:00

Tudi če bi bili rezultati mikrobiološkega stanja vode reke Kolpe boljši, pa takile prizori ne govorijo v prid čistosti reke. (Foto: I. Vidmar)

Zadnje meritve pod stopnicami na kopališču v Primostku sicer niso pokazale presežene vrednosti vsebnosti intestinalnih enterokokov, a NIJZ še naprej odsvetuje kopanje na tem kraju. (Foto: I. Vidmar)

»Načrtujemo gradnjo kanalizacije v Primostku, imamo že urejeno projektno dokumentacijo in pridobljeno veljavno gradbeno dovoljenje.« Darko Zevnik, župan občine Metlika

Primostek - Voda Kolpe na kopališču Primostek edina med slovenskimi celinskimi kopalnimi vodami, ki ni primerna za kopanje – Vzrok onesnaženja človeški iztrebki – NIJZ kljub boljšemu stanju ni umaknil oznake na karti kopalnih voda – Občina nadaljuje gradnjo kanalizacijskega omrežja in čistilnih naprav

Če je pred leti veljalo, da je večina slovenskih rek onesnažena in bolj ali manj neprimerna za kopanje, a da je Kolpa pri tem izjema, saj je veljala za eno najčistejših slovenskih rek, pa še topla je bila vse poletje, danes ni več tako. Drugačen odnos družbe in države do okolja in tudi pritisk evropskih zakonodajalcev sta naredila svoje, saj odpadne vode le še izjemoma kje pa kje neočiščene mimo čistilnih naprav pronicajo v vodotoke, posledica tega pa je, da je velika večina slovenskih rek primerna za kopanje. Pravzaprav vse, v katerih Nacionalni inštitut za javno zdravje nadzoruje kakovost kopalnih voda, razen ene izjeme.

Izjema je Kolpa v Primostku, kjer je voda na merilnem mestu Primostek – stopnice, to je pod stopnicami, ki na kopališču Primostek vodijo kopalce v vodo, pri meritvi 2. junija letos krepko presegla mejno vsebnost intestinalnih enterokokov, kar pomeni onesnaženost s fekalijami. »Največji sum glede izvora onesnaženja je pri nepravilnem odvajanju komunalnih odpadnih voda oziroma fekalno s človeškimi iztrebki onesnažene vode,« je onesnaženost Kolpe v Primostku za TV Slovenija kratko pojasnila Bonia Miljavac, vodja novomeške območne enote NIJZ.

Mejna vrednost znaša 400 CFU/ml, izmerjena vrednost pa je 2. junija znašala 640 CFU/ml. Ob naslednjih meritvah 7. in 20. junija vsebnost intestinalnih enterokokov na tem kraju sicer ni več presegla meje, saj sta bili izmerjeni vrednosti krepko pod mejnimi (60 in 31 CFU/ml), a NIJZ kljub temu na karti kopalnih voda oznake s prečrtanim kopalcem in pripisom »razvrstitev vode po kakovosti v razred slabo« ni umaknil.

Da se pomena čistega okolja in v tem smislu tudi neoporečnosti kopalnih voda zavedajo tudi na občini Metlika, boste med drugim še izvedeli v današnjem novem, tiskanem Dolenjskem listu, pa kakšni so njihovi načrti in kakšna je voda na preostalih odvzemnih krajih na Kolpi.

I. Vidmar