dolenjska

Freske v Hudičevem turnu s svežo podobo znova navdušujejo

23.10.2017 | 17:25 | S.G., Fotografije: Anja Urbanc

Soteska - Občina Dolenjske Toplice je v sodelovanju z novomeško Območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine že lani začela s prenovo Hudičevega turna, slikovitega vrtnega paviljona nekdanjega baročnega grajskega parka ob razvalinah gradu Soteska. Gre za edini zidan vrtni paviljon v Sloveniji, varovan kot kulturni spomenik lokalnega pomena.

Notranjost Hudičevega turna je bogato poslikana. Na stenah obokanega pritličja se prizori gozda in lova izmenjujejo z motivi vodnjakov in kamnitih portalov, vrh katerih počivajo bitja iz antične mitologije. Na stropu je upodobljena Zevsova ugrabitev Ganimeda. Avtorstvo poslikave pripisujejo delavniškemu krogu nizozemskega slikarja Almanacha, ki je nekaj časa živel in slikal tudi v Sloveniji.

Kot je sporočila Anja Urbanc, je bila letos med avgustom in oktobrom izvedena druga faza konservatorsko - restavratorskih del, med katero je skupina restavratorjev izvedla obsežen konservatorsko - restavratorski postopek. V tem času so s površine poslikave odstranili nečistoče, soli, plasni in druge nanose, ki so se tekom treh stoletij nabrali na površini poslikave in jo skoraj popolnoma prekrili. Najtežje je bilo odstranjevanje solitrov, ki so posledica delovanja prekomerne vlažnosti prostora. Te so odstranili z oblogami, ki povzročijo, dvig solitrov iz zidu na njegovo površino, od koder jih lahko pazljivo odstranijo. Z odstranitvijo nečistoč se je izjemno barvita poslikava ponovno pokazala v vsej svoji lepoti. Med naslikanimi drevesi so se po več desetletjih spet prikazali nekateri prej skriti prizori, kot na primer štorklja, rački in dva lovca, velika zgolj nekaj centimetrov.

Sledili so postopki kitanja večjih manjkajočih delov in drobnih razpok. Utrjevanje barvne plasti in ometa, bo preprečilo nadaljnje propadanje poslikave. Kot zadnji postopek je sledilo retuširanje pokitanih delov. Konservatorji-restavratorji skrbno varujejo original, zato ga ne preslikajo, pač pa z drobnimi barvnimi črtami in pikami zapolnijo le manjkajoče dele poslikave. Poslikava tako deluje bolj celovita, a ohrani pridih starine, ki priča o njeni bogati, tristoletni zgodovini, sporoča Urbančeva. 

‹ nazaj