Najbolj inovativen kmet je Toni Kukenberger

Kot poroča Slovenska tiskovna agencija, je do ideje za prevozno molzišče prišel iz potrebe, saj njihova kmetija stoji sredi vasi, površine za pašo pa so oddaljene več sto metrov. "Pogoji za pašo so dobri, ni pa možno krav vsak dan pripeljati v hlev na molžo, zato je bilo treba pripeljati molžo na pašo," pravi Taoni Kukenberger. Prevozno molzišče je prikolica, ki je pripeta za traktor, ki jo zapeljejo do krav na paši. Tam gredo krave na prikolico, jih pomolzejo, mleko zberejo v sod in ga pripeljejo na hlajenje. Doma molzišče pripravijo na naslednjo molžo, to poteka poleti dvakrat dnevno, vsak dan. Kot je dodal, ga že čaka naslednji projekt, to bo sirarna, ki bo omogočila lažje delo in večji obseg pridelave.

Izbor je letos potekal že desetič, slovesno prireditev pa je gostil predsednik republike Borut Pahor v predsedniški palači. Ob tem je Pahor poudaril, da je treba razumeti in podpirati mlade na podeželju, še posebej inovativne mlade kmete. Prepričan je, da se v zadnjih letih krepi pomen samooskrbe in ohranjanja slovenske zemlje.

Za naziv inovativnega mladega kmeta se je letos potegovalo šest kandidatov. Poleg zmagovalca so sodelovali še Rok Šiftar iz Polane pri Murski Soboti, Boštjan Kosec iz Malega Brebrovnika pri Ivanjkovcih, Barbara Petrič iz Brezule pri Račah, Damjana Ostanek Heric iz Malih Pec pri Šentvidu pri Stični in Anže Legat iz Hraš pri Lescah.

Cilj izbora je odkrivati in spodbujati inovativnost pri mladih. KGZS in Zveza slovenske podeželske mladine s tekmovanjem širita in poglabljata znanje mladih nosilcev in nosilk kmetijskih gospodarstev, preverjata praktično usposobljenost mladih kmetic in kmetov ter jih spodbujata k nadaljnji inovativnosti. Namen tekmovanja je tudi popularizirati kmetijstvo in podeželje, spodbujati pozitivno tekmovalnost in druženje med mladimi.

Kot je novinarka Dolenjskega lista Janja Ambrožič pred tremi leti zapisala v članku ob predstavitvi Kukenbergerjeve kmetije, se je Toni, ko je leta 2011 diplomiral na oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete v Ljubljani, odločil, da bo ostal na domači kmetiji. Priložnost je videl v registraciji dopolnilne dejavnosti, zato se je dobro strokovno podučil o predelavi mleka, za dejavnost uredil dva kletna prostora v hiši in kupil sirarski kotel. Vesel je, da je v srednji šoli, hodil je na biotehnično gimnazijo Grm, in na fakulteti dobil ogromno znanja iz mikrobiologije in kemije, poleg tega je med študijem izbral predmeta predelava mleka ter mlekarstvo, kar mu je zelo olajšalo delo, ko se je odločil, kaj bo delal. Izobraževal se je tudi v biotehniškem centru v Strahinju in na tečajih, ki jih organizira združenje sirarjev. Ker je tehnologija predelave zelo zahtevna, to delo opravlja sam, drugače pa mu ogromno pomaga oče Tone, pa tudi stari oče Tone še zelo energično poprime za delo, sploh v hlevu.

‹ nazaj