kultura

Trideset let tisočletne nekropole

8.2.2016 | 15:45 | I. Vidmar

Foto: I. Vidmar

Razstavo so pripravili arheologa Borut Križ in Petra Stipančić, restavratorja Simon Bobnar in Miha Jakobčič in dokumentalistka Maja Rudolf Markovič. (Foto: I. V.)

Generalna direktorica direktorata za kulturno dediščino Jana Mlakar

Novo mesto - Da je Novo mesto res mesto situl in mesto arheologije ne le na papirju, ampak da s svojo tisočletno dediščino živijo tudi meščani, ki znajo ceniti prizadevanja arheologov, da nam kaj več povedo o davni preteklosti naših krajev in da mesto z vsemi najdbami, ki so jih izkopali predvsem v zadnjih tridesetih letih, odkar se neprekinjeno in načrtno ukvarjajo z izkopavanji na Kapiteljski njivi, postavljajo na svetovni arheološki zemljevid, je lahko danes dopoldne ob odprtju razstave Tisočletna nekropola ob tridesetletnici zavarovalnih arheoloških izkopavanj na Kapiteljski njivi zvedela generalna direktorica direktorata za kulturno dediščino Jana Mlakar. Preddverje muzeja je bilo namreč precej premajhno za vse, ki so si hoteli že danes ogledati, kar so jim novomeški arheologi namenili pokazati ob kulturnem prazniku.

Trideset let že arheologi vsako poletje ob pomoči kopačev preživijo na Marofu na enem izmed najpomembnejših in najbogatejših arheoloških najdišč v Evropi, kar je svojevrsten fenomen, saj, vsaj kolikor je znano, nikjer v Evropi arheološke raziskave na istem najdišču ne potekajo neprekinjeno že toliko časa.

Da Marof skriva marsikaj zanimivega zelo starega, so vedeli že ob koncu 19. stoletja, ko sta tam še globoko v času Avstro-ogrske monarhije starinokop Jernej Pečnik in profesor Rudolf Hoernes izkopala prvi dve gomili. Njune najdbe so danes razstavljene na Dunaju v tamkajšnjem prirodoslovnem muzeju. Tedaj so bile gomile na Marofu še vidne, kar se dobro vidi na fotografiji z zborovanja dolenjskih biciklistov.

Gomile so bile kasneje zaradi oranja njiv zravnane, arheologi pa se za to območje niso več zanimali vse do osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je pokojni novomeški arheolog Tone Knez postal pozoren na izorane predmete. Leta 1986 so se pod njegovim vodstvom začela vsakoletna organizirana zaščitna izkopavanja, ki so dala in tudi danes dajejo izjemne rezultate.

V tridesetih letih izkopavanj je bilo na Kapiteljski njivi raziskanih skoraj 300 grobov iz pozne bronaste dobe, 1.200 grobov iz halštatske oziroma starejše železne dobe in 720 grobov iz časa latena oziroma mlajše železne dobe, v katerih je bilo najdenih blizu 10.000 predmetov, s tem da novomeški arheologi štejejo celotne predmete in ne že vsake posamezne črepinje, kot je to običaj drugje. Na Kapiteljski njivi so med drugim našli tudi štiri figuralno okrašene situle.

V tridesetih letih je pri izkopavanjih, ki jih je na začetku vodil Tone Knez, kasneje pa je njegovo vlogo prevzel Borut Križ, ki je vodja izkopavanj na Kapiteljski njivi še danes, sodelovalo več sto ljudi, poleg arheologov tudi številni študenti arheologije iz Slovenije in tujine, od katerih so danes mnogi že uveljavljeni arheologi, kot kopači pa številni novomeški študenti in drugi ljudje iz Novega mesta in okolice.

Na razstavi, ki sta jo skupaj s sodelavci pripravila arheologa Dolenjskega muzeja Petra Stipančić in Borut Križ, je v Mali dvorani na panojih v risbah in fotografijah predstavljeno delo novomeških arheologov v zadnjih tridesetih letih. V tem času so za dokumentacijo posneli več deset tisoč črno-belih in barvnih filmov in diapozitivov ter od leta 2003 tudi precej več kot 100.000 digitalnih fotografij. Poleg tega je na razstavi na ogled tudi več najdenih predmetov iz vseh treh zgodovinskih dob, v katere sodijo najdbe na Kapiteljski njivi, od pozne bronaste do starejše in mlajše železne dobe, ter posnetki vseh ekip, ki so v tridesetih letih izkopavale na Marofu.

‹ nazaj