kultura

Čarovniški procesi Krško spravili na slab glas

31.3.2012 | 08:00 | Besedilo in foto: A. K.

Zanimiv kolokvij je včeraj praktično do zadnjega kotička napolnil večnamensko dvorano Mestnega muzeja Krško.

S kolokvijem in razstavo so v krškem muzeju sinoči obeležili drugo obletnico delovanja.

Krško - Ste vedeli, da naj bi bilo v Krškem ob potoku Žlapovec v začetku 18. stoletja sežganih med dvajset in štirideset žensk, med katerimi je bila najbolj znana Uršula Jeriša, ena zadnjih žrtev čarovniških procesov pri nas? Ti so poleg izgubljene mestne avtonomije, propada krškega gradu in mestnega obzidja, zatona mestnega rotovža ter okrepljenega rečnega prometa po reki Savi najbolj zaznamovali 18. stoletje v tem posavskem mestu. Prav to obdobje so namreč sinoči na posebnem kolokviju vzeli pod drobnogled v Mestnem muzeju Krško, ki je na včerajšnji dan praznoval svojo drugo obletnico delovanja.

"Kolokvij in razstava sta rezultat projekta, v katerem smo moči v okviru Poti medičarstva in lectarstva med Krškim in Zagrebom združili Zgodovinski inštitut Milka Kosa, zunanji sodelavci, jaz kot kustosinja muzeja in oblikovalka Polona Zupančič. Gre za prikaz 18. stoletja, ki je v naših zgodovinskih analih označeno kot najmanj raziskano stoletje," je pojasnila kustosinja Mestnega muzeja Krško Alenka Černelič Krošelj in dodala, da naj bi se razlogi za to skrivali predvsem v uničenju mestnega arhiva. 

Krško je v tem obdobju precej izgubilo na pomenu, ki ga je imelo na primer v Valvasorjevih časih, saj sta ga zaznamovali tako ekonomska kot družbena kriza. Mesto je na zunaj in znotraj takrat sicer opazno spremenilo svojo podobo. Lesene hiše so tako po večini zamenjali zidani domovi, slovenščina kot pogovorni jezik meščanov pa se je čedalje bolj umikala modni nemščini »omikanega meščanstva«. Družbeno elito tega prostora so v 18. stoletju še vedno predstavljali predvsem plemiči - najbolj znani so bili Auerspergi, lastniki zemljiških gospostev in nosilci najpomembnejših javnih funkcij.

Bolj kot po tem, pa se je Krško v zgodovino v negativnem pogledu zapisalo s preganjanjem čarovnic. Zanimivo je, kot je v svoji raziskavi odkrila Jana Drašler, da so se nekatere predstave, povezane s konceptualizacijo čarovništva v tem obdobju na posameznih območjih ohranile praktično do današnjih dni.

Vse naštete tematike so predstavljene tudi na novi stalni razstavi v Mestnem muzeju Krško, ki nosi naslov Dolgo razsvetljensko 18. stoletje. Razstava je od sinoči naprej na ogled v pritličju tako imenovane Valvasorjeve hiše, številni Krčani pa so bili na njeni otvoritvi še posebej navdušeni nad zanimivo kombinacijo zvočnih in svetlobnih učinkov, ki obiskovalcem ob ogledu ponujajo posebno doživetje.

Novo pridobitev krškega muzeja so poleg Krošljeve in Drašlerjeve sooblikovali še dr. Boris Golec, dr. Miha Preinfalk in dr. Eva Holz iz Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ter pedagoginja, mag. Jasna Sok.

‹ nazaj