Izpostavljeno
Najbolj brano
Dolenjska
nedelja, 16. februar 2025
08:00 - 16:00 Državna razstava pletenic (podelitev priznanj ob 14.00), nekdanja šola Prečna
10:00 Kegljanje, 24. Odprto prvenstvo KD Krka posamezno, Kegljišče Portoval Novo mesto
15:00 Občni zbor Društva Kočevarjev staroselcev, sedež društva Občice
17:00 Komedija ''Krivica boli'', večnamenska dvorana Dvor
ponedeljek, 17. februar 2025
07:00 - 11:00 Krvodajalska akcija za krajane Prečne, bolnišnica Novo mesto
VečBela krajina
nedelja, 16. februar 2025
16:00 Kjer pravljice oživijo: »Nerodna Avguština«, KD Metlika
ponedeljek, 17. februar 2025
12:00 Otvoritev novih prostorov Hiše sadeži družbe, Hiša SD Črnomelj
18:00 Srečanje bralnega kluba: pogovor o knjigi »Ime mi je Lucy Barton«, Knjižnica Metlika
18:00 Pogovorni večer z Juretom Godlerjem, Knjižnica Črnomelj
torek, 18. februar 2025
10:00 Grajske počitnice, Belokranjski muzej Metlika
VečPosavje
nedelja, 16. februar 2025
18:00 Koncert: Marko Vozelj in Mojstri, KD Krško
ponedeljek, 17. februar 2025
09:00 Zimska grajska dogodivščina, grad Brežice
10:00 Počitniška muzejska doživetja: Moja vrečka, moj stil, Grad Rajhenburg Brestanica
torek, 18. februar 2025
10:00 Počitniška muzejska doživetja: Moja vrečka, moj stil, Grad Rajhenburg Brestanica
10:00 Ustvarjalnice v Galeriji Božidar Jakac, GBJ Kostanjevica na Krki
Več28.6.2010 | 10:20 | M. M.
Samček rogača je lahko prepoznaven, saj ga »krasijo« ogromne, rogovju podobne preobražene čeljusti. Od tod tudi ime – rogač. (Foto: M. Vernik)
Bukov kozliček je temnosive barve, čokat in širok s po dvema črnima pegama na vsaki pokrovki (Foto: M. Vernik)
Samička alpskega kozlička odlaga jajčeca v posekan hlod. Zarod je vnaprej obsojen na propad, saj bo najverjetneje zgorel že v naslednji zimi (Foto: M. Vernik)
Tudi letos Zavod za varstvo narave prosi, da jim sporočite, če ste videli posamezne hrošče. Hrošči predstavljajo najštevilčnejšo skupino žuželk, v svetovnem merilu je opisanih okoli 350.000 različnih vrst, kar predstavlja 40 odst. opisanih vrst žuželk. Hrošči so uspešna skupina živali, naselili so skoraj vsa življenjska okolja, a je človek uspel poseči tudi k izgubljanju vrst hroščev. Največjo grožnjo predstavlja izguba življenjskega prostora, med katere sodita izsekavanje gozda in pomanjkanje starih debel. Značilnost hroščev je, da odrasle živali pogosto poseljujejo drugačna okolja kot njihove ličinke.
Hrošči so bioindikatorji oz. pokazatelji ohranjenosti nekega okolja. V svojem razvoju so vezani na odmrli ali odmirajoč les, zato nanje praviloma naletimo v raznodobnih gozdovih, z veliko odmirajočega lesa in dobro ohranjenim naravnim ravnovesjem. Zaradi naglih sprememb gospodarjenja z gozdom so se danes mnoge vrste hroščev v Evropi znašle na t.i. rdečem seznamu ogroženih vrst.
Že leta 2007 je Zavod za varstvo narave javnost prvič pozval, da prispevajo morebitna opažanja in s tem pomagajo raziskati razširjenost nekaterih vrst hroščev v Sloveniji, da bi strokovnjaki in država lahko bolje in uspešneje usmerjala potrebe v prostoru. Odziv je bil presenetljiv in akcijo so nadaljevali naslednja leta. Bralcem časopisov se lahko zahvalijo za skoraj 100 podatkov vsako leto.
Tako letos ponovno pozivajo, da jim posredujete podatke o pojavljanju katerega od naslednjih vrst hroščev: rogača, bukovega kozlička in alpskega kozlička. Če ste jih opazili, lahko ta podatek sporočite na Zavod RS za varstvo narave na tel. št. 02 333 13 75 (Martin Vernik) ali na elektronsko pošto martin.vernik@zrsvn.si.
Prosijo, da navedite vsaj naslednje tri podatke:
- natančno lokacijo najdbe (npr. hišna številka, koordinate Naravovarstveni atlas - www.naravovarstveni-atlas.si ),
- datum najdbe in
- vaše ime.
Zaradi možnih zamenjav bodo zelo veseli, če lahko dodate fotografijo opaženega hrošča. Ob tem še prosijo, da živali puščate v naravi, kjer ste jih opazili, saj potrebujejo le podatke in ne primerkov.
Podrobneje o omenjenih hroščih pa v priponki spodaj.
Hrošči, Zavod za varstvo narave[.doc](1 MB)
Slika 1: Samček rogača je lahko prepoznaven, saj ga »krasijo« ogromne, rogovju podobne preobražene čeljusti. Od tod tudi ime – rogač. (Foto: M. Vernik)
Slika 2: Samička rogača je manjša od samčka in nima »rogov« (Foto: M. Vernik)
Slika 3: Bukov kozliček je temnosive barve, čokat in širok s po dvema črnima pegama na vsaki pokrovki (Foto: M. Vernik)
Slika 4: Samička alpskega kozlička odlaga jajčeca v posekan hlod. Zarod je vnaprej obsojen na propad, saj bo najverjetneje zgorel že v naslednji zimi (Foto: M. Vernik)
Povezane objave
Ocene komentarjev