Dolenjski list
© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Vzdržljivostno kolesarstvo

Žiga po krizi do Nordkappa


Tekst: Renata Mikec Foto: osebni arhiv Žiga Papež
30. 7. 2024, 11.00
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli

Ultramaratonski kolesar Žiga Papež na Danskem, 160 km pred Københavnom.

Žiga Papež z Rateža, sin nekoč odličnega kolesarja Sandija Papeža, je na vzdržljivostni kolesarski preizkušnji do Nordkappa. Tu testira lastne meje in zbira denar za organizacijo T1 International, ki se v nerazvitih državah sveta ukvarja s sladkornimi bolniki. Tudi sam je namreč diabetik, sladkorno bolezen tipa 1 ima že od 12. leta. In kako mu uspeva na poti. Premagal je nekaj več kot 1.700 kilometrov.

##IMAGE-3676690##

»Glede na to, da je to moja prva ultramaratonsko kolesarska preizkušnja, sem na začetku ubral nekoliko napačno taktiko in se prve štiri preveč forsiral, tudi vreme mi ni bilo naklonjeno in sem bil na meji, da zbolim, posledično je bila na dnu tudi morala,« nam je zaupal Žiga, sicer tudi novomeški mestni svetnik.

A mu je uspelo nekako, da je krizo premagal, se regeneriral, tako, da gre zdaj z dodatno motivacijo naprej. Ko se začnejo zdravstvene težave, je vedno težje. »Na kolesu sem 10 ur dnevno, boli me zadnjica, ki je polna žuljev, bolijo mišice, nič ni enostavno. In takrat pomisliš celo, da bi odnehal,« nam je v pogovoru pripovedoval Žiga Papež, sicer nekoč uspešen igralec tenisa, zdaj pa na vzdržljivostni 4 tisoč kilometrov dolgi preizkušnji.

Čaka ga še približno polovica poti, tudi krize bodo še, a v podporo mu je številčna skupnost diabetikov, ki ga vzpodbuja in verjame vanj. Pa tudi drugi, ki ga bodrijo in vedo, da Žiga, ki je le eden izmed 300 kolesarjev na poti do oddaljenega severa, zna premagati še tako hude borbe v sebi. Naporno ni le kolesarjenje, pač pa vse, kar to preizkušnjo spremlja. Ob poti si mora namreč sam urejati celotno logistiko, saj spremljajoča ekipa na tej »dirki« ni dovoljena. Njegova naloga je tako tudi organizacija prehrane in spanja, celo prenočišče si vsak tekmovalec ureja sam, na celotni trasi od Italije do skrajnega severa Evrope. Kolesarji morajo v povprečju prevoziti okoli 190 kilometrov dnevno in na cilj prispeti najpozneje do 12. avgusta. V tem času bodo najbolj vztrajni in psihološko močni kolesarji premagali 4 tisoč kilometrov, trasa najdaljše dirke v Evropi pa jih iz Italije, kjer so startali 20. julija, vodi preko Avstrije v Nemčijo, naprej do Danske in Švedske ter na Finsko, končni cilj pa je na Norveškem.

Žigo lahko spremljate tudi na Fb strani Sladek Lajf. Objavljena fotografija je bila posneta med dirko na Danskem, približno 160 km pred Københavnom.


© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o.

Vse pravice pridržane.