S kasaštvom »zastrupljena« vsa Košakova družina
Konjeništvo je v šentjernejski dolini še vedno »živo«. Kdo ne pozna znamenitih šentjernejskih konjskih dirk, ki jih Klub za konjski šport Šentjernej večkrat na leto prireja na hipodromu, začetki dirk pa segajo vse v leto 1885!
Med uspešnejše tekmovalce in rejce tekmovalnih konj gotovo sodi tudi Ivan Košak iz Dobrave pri Škocjanu. Pri 73. letih sicer ne tekmuje več, a kasaštvo je še vedno pomemben del njegovega in sploh družinskega življenja Košakovih.
Nedavno se je Ivan zelo razveselil uspeha kobile Jerce, ki je zrastla v njihovem hlevu, pol leta staro pa so prodali Dolinškovim. Prav z Jerco je voznica Darja T. Dolinšek iz Kasaškega kluba Stožice v začetku septembra na hipodromu osvojila najbolj cenjeno lovoriko v kasaštvu – dobila je derbi in to kot prva ženska. Jerca pa je tako prišla do zmage življenja, kot se reče.
Jerca dobila derbi
»Derbi, za katerega se lahko pomerijo štiriletni kasači, je največji uspeh vsakega konja in kasača. Naša Jerca je to dosegla, sicer pa je bila na prvenstvu 2-letnikov tretja, na prvenstvu 3-letnikov pa je zmagala. Obeti so bili torej dobri, a nikoli se ne ve. Konkurenca je huda. Res smo vsi veseli, Jerca je tako druga šentjernejska kobila, ki je dobila derbi – leta 2007 je bil to Piton Slavka Franka, s katerim je postal prvi šentjernejski zmagovalec slovenskega derbija,« pove Ivan Košak, ko ob obisku navdušeno kaže posnetek napete zmagovalne vožnje Jerce in Darje. Nič kolikokrat si ga je pogledal in še vedno ga navduši.
Veselje do konj od malih nog
S konji je Ivan povezan od malih nog in veselje do teh plemenitih živali izhaja še iz otroških let. Na njihovi kmetiji v Drami pri Šentjerneju so imeli zmeraj konje pri hiši in z njimi je tekmoval že njegov oče Franc ter stric Janez. Ivan je kot najstarejši od štirih sinov seveda tudi poskusil in še vedno ve, da leto 1982 predstavlja njegov tekmovalni začetek.
Vseskozi je živel za konje, ki so mu poleg službe in kasneje družine, vzeli nemalo časa. A brez njih si življenja ni mogel predstavljati. K sreči je v službi, v novomeški tovarni Krka, spoznal sorodno dušo Anico, ki je prihajala iz Velikega Trna, tudi s kmetov, in je razumela ta njegov hobi. Vsa leta mu je stala ob strani, enkrat je s Finetko celo tekmovala in sicer leta 1985, ko je sedla v sulki. Sicer je bila možu v oporo in pomoč.
Več o Ivanku Košaku kot tekmovalcu in rejcu konj v prilogi Živa aktualne številke Dolenjskega lista.
