Komentar: Novomeški bazen - Najprej jih je treba privabiti
Karta za 8 € s popustom je predraga, da stojiš v čebru vode. Za tak denar se raje odpelješ na Kolpo in zraven še uživaš v naravi. Del izkušnje je tudi možnost, da se posončiš in obrneš ražnjič ali dva in ne vohaš klora cel čas, ko si noter. (Anonimni komentator Jastreb1)
… Bazeni v Šmarjeških, Dolenjskih par km od Nm, Čatež, Krka, Kolpa ... nepomembno, bazen je bil nujen v NM, tako kot vse ostalo pred tem! (Anonimni komentator true truic)
Novo mesto je na plavalni bazen čakalo vse od konca šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko so na Loki odstranili kopališče v reki Krki z lesenim rečnim bazenom vred. V devetdesetih letih so potem v Dolenjskih Toplicah dotedanji olimpijski plavalni bazen na letnem kopališču spremenili v »zabaviščni park« in od takrat Dolenjska in Bela krajina nista imeli niti enega javno dostopnega plavalnega bazena.
V Radovljici letna vstopnica za pokrit olimpijski (50-metrski) bazen stane 200 evrov.
Ko se je leta 1982 po vrnitvi s svetovnega prvenstva takrat najboljši novomeški plavalec odpravljal na služenje vojaškega roka, mu je takratni vodja novomeške Zveze telesnokulturnih organizacij obljubil, da bo čez eno leto, ko se bo vrnil iz vojske, lahko treniral v novem pokritem 25-metrskem bazenu, za katerega so takrat ob novem srednješolskem centru v Šmihelu že skopali jamo. Jamo so kakšnih deset let pozneje zasuli, gradnjo plavalnega bazena pa so potem naslednja štiri desetletja pred volitvami obljubljali vsi županski kandidati.
Izgovorov, zakaj bazena niso zgradili, je bilo precej več kot županov. Posebej zanimiv je bil izgovor, da Novo mesto v bistvu ne potrebuje svojega bazena, češ da jih imamo Novomeščani dovolj v bližnjih toplicah, vendar tisto niso plavalni bazeni, torej bazeni, v katerih bi se ljudje naučili plavati in plavali za trening ali le za rekreacijo, ampak so to zdraviliški bazeni in kopališča, v katerih resno plavanje ni mogoče niti ni zaželeno, saj plavalec moti preostale kopalce. Razlika med kopališčem in plavalnim bazenom je podobna kot med sprehajališčem in avtocesto.
Plavalni bazen je športni objekt. Je objekt širšega družbenega pomena. Tako kot mestni park, na primer. Je eden izmed objektov ali ustanov, ki opredeljujejo mesto. Vsako resno mesto mora imeti na primer kinodvorano, park, bolnišnico, mestno godbo, avtobusno postajo, tržnico, nogometni in atletski stadion, cerkev, pokopališče, hotel, gledališče in plavalni bazen.
Zakaj plavalni bazen? Prvič zato, ker je znanje plavanja ena izmed osnovnih veščin, ki jih človek mora obvladati. Tako kot pisanje, branje in vožnja s kolesom. S tem, da je znanje plavanja v določeni situaciji lahko dobesedno življenjskega pomena. Recimo med poplavami. Tudi znanje branja ti lahko reši življenje, a ne na tako neposreden način.
Drugič zato, ker je plavanje eden najbolj zdravih športov. Je šport, pri katerem ni poškodb, je šport, pri katerem sodelujejo dejansko vse mišične skupine. Je šport za vsa življenjska obdobja – od dojenčka do pozne starosti. Človek lahko plava tudi še po tem, ko ga na suhem noge ne držijo več.
Ali plavalni bazen lahko prinaša dobiček? Lahko, a najbrž le, če gre za odprt letni bazen z na primer termalno vodo, ki je ni treba ogrevati. Sicer pa težko. Pa vendar to niti ni pomembno. Zakaj? A mora mestni park sam kriti stroške vzdrževanja? A lokalna cesta prinaša dobiček? Pa atletski stadion, nogometno igrišče ali košarkarsko igrišče na Loki? Vsi ti objekti prinašajo dobiček, ki se mu reče splošna družbena korist. A le v primeru, če jih uporablja veliko ljudi.
Glasno izražena želja župana, upravljavcev bazena in predsednika plavalne zveze je, da bi bil novi novomeški plavalni bazen poln plavalcev ves dan. Jasno je, da občani, ki tega, da ima mesto plavalni bazen, niso vajeni, potrebujejo čas, da ga ozavestijo in da plavanje spustijo v svoje življenje kot prijetno in koristno dejavnost.
Ta proces lahko na primer pospešijo privlačne cene vstopnic, dnevnih, mesečnih in letnih. Upravljavci novega novomeškega plavalnega bazena se niso odločili za to možnost. Namesto da bi množično plavanje spodbudili z zelo ugodnimi cenami vstopnic v prvem letu obratovanja, so postavili cene, kakršne imajo na primer v Ljubljani. Letna vstopnica za novomeški bazen na primer stane 299 evrov, v Radovljici pa za pokrit olimpijski (50-metrski) bazen le 200 evrov. Za 250 evrov v Radovljici prodajajo prenosljivo letno vstopnico, ki jo lahko (ne hkrati) uporablja več ljudi. Običajen rekreativec, ki se zdaj ukvarja z več rekreativnimi športi in bi šel plavat mogoče enkrat ali največ dvakrat tedensko, bo krepko premislil, preden bo za letno vstopnico odštel toliko denarja. Vendar, če bi imel v žepu letno vstopnico, bi šel plavat vsaj enkrat tedensko in bi se s plavanjem počasi zasvojil, tako pa …
Iz aktualne tiskane številke Dolenjskega lista
