Glavni trg Chicchiju, dirka Golčerju
Končala se je najbolj deževna dirka Po Sloveniji doslej. Končala se je z zmagoslavjem Mariborčana v dresu na Irskem vpisanega italijanskega poklicnega moštva LPR Jureta Golčerja. Končala pa se je tudi z zmagoslavjem Francesca Cicchija, enega izmed šprinterskih zvezdnikov, ki so nastopili na letošnji dirki, pa do zadnje etape niso pokazali prav nič o tistega, kar so obetali in kar so slovenski ljubitelji kolesarstva od njih pričakovali.
Skupna zmaga je letos prišla v prave roke. Ni ga, ki dobro pozna slovensko kolesarstvo, pa skromnemu 31-letnemu Mariborčanu Juretu Golčerju ne bi privoščil jubilejne desete zmage v bogati karieri poklicnega kolesarja, fantu, ki je svojo športno pot začel v gorskem kolesarstvu in so ga pred leti, naj se preizkusi tudi na cestnem kolesu, prepričali prav Novomeščani in v novomeški Krki Telekomu je Jure Golčer doživel tudi svoj ognjeni krst med poklicnimi kolesarji.
Da je iz pravega testa je pokazal na vzponu na Krvavec, kjer ga je zmagovalec gorskega kronometra na Kronplatz in četrtouvrščeni v skupnem vrstnem redu letošnjega Gira Francesco Pellizotti lovil na vso moč, ga videl pred sabo, a ujeti ga ni mogel. Pa ni bil Golčer, ki je na Giru garal v vlogi pomočnika, nič manj utrujen od slovitega Italijana.
V konkurenci, kakršno smo spremljali na letošnji dirki Po Sloveniji je tretje mesto najboljšega moža novomeške Adrie Mobila Roberta Kišerlovskega enako zmagi. Pravzaprav je 21-letni Rečan v Adriinem dresu zmagal - najboljši je bil med kolesarji do 23. leta, take zmage pa na začetku kariere, ko se kolesar šele uveljavlja, tudi štejejo. Svojega junaškega boja s Pellizottijem in Golčerjem na vzponu na Krvavec najbrž ne bo kmalu pozabil.
Zadnja etapa se je končala s pričakovanim ciljnim šprintom, a kljub temu in dežju ni bila nezanimiva. Kolesarji Perutnine so poskušali narediti nemogoče, že skoraj odpisani dvakratni zmagovalec dirke Po Sloveniji Mitja Mahorič je nabiral bonifikacijske sekunde in zmagal tudi na gorskem cilju nad Mokronogom, v spustu proti Laknicam pa sta se kot puščici spustila novomeška mojstra ovinkov in mokrih cest Jure Zrimšek in Gorazd Štangelj, izkušena kolesarja, ki bi ju, če bi glavnini ušla za tri ali štiri minute, nihče več ne bi ujel.
Letelo je ves čas med 50 in 60 km/h, za njima so se vsak s svojo računico pognali kolesarji Perutnine, Aqua&Sapone in Golčerjevega LPR, ujeli pa so ju šele sredi drugega od šestih novomeških krogov. Tekmeci pač dobro vedo za kvalitete novomeški kolesarjev, ki sta nekdaj že sodila v sam svetovni vrh.
Ko je glavnina ujela ubežnika, se je komisar dirke zaradi slabega vremena in v skrbi za varnost kolesarjev odločil, da bodo vsi kolesarji, ki so bili tedaj v glavnini, na koncu etape dobili isti čas, ne glede na to, kaj se bo v zadnjih krogih z njimi zgodilo. Skupni vrstni red je bil tedaj že znan, čakalo se je le še na zmagovalca etape.
V zadnji ovinek pri Windischerju sta prva zapeljala kolesarja v dresu italijanskega moštva Aqua Sapone, eden od pomočnikov in za njim Gabriele Balducci, ki pa mu zmaga ni bila sojena. Na petem mestu je ciljni šprint začel Štangljev moštveni kolega iz Liquigasa Francesco Chicchi, ki se je s pravo baletno figuro rešil, da na začetku mosta ni zapeljal na pločnik in padel, a je neverjetno hitro ujel ravnotežje, pospešil in zmagal. Na drugo mesto se je pririnil Jure Kocjan iz ptujske Perutnine, Balducci pa se je moral zadovoljiti s tretjim mestom.
Uradne rezultate 4. etape in skupni vrstni red najdete tukaj.
