I. Vidmar

##IMAGE-3311505##

Potem ko je novomeška občina na začetku junija izvisela na razpisu Ministrstva za šolstvo in šport za sofinanciranje vlaganj v športnorekreacijsko infrastrukturo, kjer bi, če bi uspela, dobila pet milijonov evrov za gradnjo dvorane, s katero bi pokrili velodrom v Češči vasi in bi z njo Slovenija dobila tudi prvo atletsko dvorano z 200-metrsko krožno tekaško stezo, zdaj kaže, da nekaj denarja vendarle bo.

Čeprav se je občina pritožila na odločitev komisije, ki je spomladi dala prednost Športno-rekreacijskemu centru na Pokljuki (biatlon in smučarski tek), veslaškemu centru na Bledu, kjer kanijo pripraviti svetovno veslaško prvenstvi, in smučarsko-tekaškemu centru na Rogli, je poskušala srečo še na drugem razpisu, kjer je bilo na voljo sicer precej manj denarja, a bi bil ta v primeru, da v svoji pritožbi na izbor v prvem razpisu ne uspe, zelo dobrodošel.

Tokrat gre za razpis za vlaganje v športno in turistično infrastrukturo, novomeškemu projektu pa bo po sicer še neuradnih podatkih namenjenih dva milijona evrov.

V pritožbi na odločitev komisije v spomladanskem razpisu, kjer bi Novomeščani dobili pet milijonov evrov, kolikor bi po projektu trebanjskega Trima stala dvorana nad velodromom, zapisali, da so glede na razpisne pogoje dobili premalo točk. O pritožbi še niso odločali, v Novem mestu pa upajo, da bo pozitivno rešena.

V kolikor v pritožbi ne uspejo, bo treba preostali denar nabrati iz več drugih virov. V projekt se je že zelo dejavno vključila atletska zveza Slovenije s predsednikom Petrom Kukavico na čelu.

Kukavica naj bi se že jutri sestal z novomeškim županom, da bi preučila, kje vse bi se dalo dobiti potreben denar.

Kot smo že pisali, tako dvorano, kot jo načrtujejo v Češči vasi, naš del Evrope zelo potrebuje. Najbližji tovrsten objekt je na Dunaju, kjer slovenska atletska zveza najpogosteje prireja tudi slovenska dvoranska državna prvenstva, le atletske krožne steze brez velodroma pa imajo v Avstriji tudi v Linzu in Innsbrucku in na Madžarskem v Budimpešti.

Z dvorano bi slovenska atletika in kolesarstvo pridobili ogromno. V več slovenskih krajih sicer imajo atletske dvorane, a brez krožne steze. Na območju nekdanje novomeške občine delujejo štirje uspešni atletski klub, v regiji pa jih je kar sedem, vsem bi dvorana ogromno pomenila.

Še več bi z dvorano pridobili kolesarji, ki so do zdaj lahko velodrom uporabljali zelo omejeno, saj steza pozimi in v dneh, ko dežuje, ni uporabna, vrhunski šport pa zahteva reden vsakodnevni trening prek celega leta.

Z dvorano bi se kolesarjem odprle široke možnosti za nastope in uspehe na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah tudi v dirkališčnih disciplinah, ne le v cestnem kolesarstvu. Streha nad velodromom oziroma dvorana bi poleg vsega rešila velodrom pred propadanjem.

Medtem ko sama steza iz zelo kakovostnega lesa afriškega hrasta na planem lahko zdrži tudi več kot pol stoletja, to ne velja za smrekovo nosilno ogrodje, ki bi ne zdržalo več prav dolgo.