L.M.

Ob pogostih kritikah šentjernejskih Romov, kako občina že leta nič ne stori zanje, pa dobiva denar, je močno začudilo, ko na nedavni seji občinskega sveta le romski svetnik Valentin Brajdič ni pritisnil »zelene tipke« za vzpostavitev Večnamenskega romskega centra na Trdinovi ulici, kjer je največje romsko naselje v občini.

Vsi drugi svetniki so glasovali za, le on se je vzdržal.

»Absolutno podpirava prizadevanja občine za vzpostavitev bivalnih kontejnerjev v romskem naselju na Trdinovi cesti, ampak ne na dveh parcelnih številkah. To zemljišče sva pred več leti odkupila od soseda, nekdanjega romskega svetnika Silva Jurkoviča, ga vseskozi uživala in primerno urejala. Tam je stala nedograjena družinska hiša, ki sva jo pred leti porušila, in ostala je le temeljna plošča. Vseskozi sva za omenjeno zemljišče plačevala predpisane davke,« sta Valentin Brajdič in njegova žena Darka, pred njim dolgoletna romska svetnica, zapisala v pismu Občini Šentjernej in ga poslala pred občinsko sejo.

Za aktivnost Romov

Večnamenski romski center: Kjer se kaj nauči, ne kaj dobi

Dopis občini

Obenem sta izpostavila še bojazen, da če bo občina bivalni kontejner za izobraževanje Romov postavila na omenjenem zemljišču – to stoji čez cesto skozi naselje, nasproti njihove nove hiše –, tja mnoge romske družine in njihovi otroci sploh ne bodo prihajali, ker obstajajo trenja in spori med Brajdičevimi in nekateri romskimi družinami, »ki bi lahko prerastli v resnejše konflikte«. Kontejner tako po njunem mnenju ne bi služil svojemu namenu, »povzročene bi bilo več škode kot koristi«.

Brajdič nam je v telefonskem pogovoru povedala še, da nameravajo na tem mestu urediti domovanje za dva njuna vnuka. »Za vse bi bilo bolje, da kontejner postavijo nižje dol proti potoku, na travniku, vse družine bi bile bolj zadovoljne,« je dejala.

Dopis Brajdičevih je preostalim svetnikom v vednost pozneje poslal župan Jože Simončič in jim povedal, da skladno s sklepom nadaljujejo aktivnosti za vzpostavitev Večnamenskega romskega centra.

Nobenih pogojevanj

»Po podatkih GURS-a na navedenih nepremičninah ni evidentiranih objektov v lasti drugih oseb, zemljišče je v izključni lasti Občine Šentjernej. To je dejstvo in ravno tako, da moramo delati skladno z zakonom in spoštovati standarde urejene družbe,« poudarja prvi mož šentjernejske občine Jože Simončič, ki pravi, da nikakor ne privolijo v kaka izsiljevanja in pogojevanja. Sicer pa se sploh še ne ve, kje točno naj bi stal kontejner, občina ima ob Trdinovi cesti kar nekaj svojih parcel.

Občinski svetniki so bili jasni. »Pozdravljam večnamenski romski center, to bo dobro za vse nas. Dajmo se potruditi, da bo zaživel in postal primer dobre prakse. Nikakor pa ne smemo privoliti v neko trgovanje – kje bo stal, je stvar dogovora,« je menil podžupan Andrej Mikec (Lista za šentjernejsko dolino).

Za Rome dobro

»Center bom podprl, čeprav sem malo skeptičen. Apeliram na romskega svetnika – tvoja naloga je, da ta projekt dobro predstaviš v svoji sredini, da se ne bo zgodilo kaj takega, kot je bil lanski požig prikolice v Dobruški vasi. To je davkoplačevalski denar. Dobili boste nekaj, kar je za Rome dobro,« se je na romskega svetnika obrnil Aleš Trbanc (SDS).

Da je Večnamenski romski center za Rome edina mogoča pot za reševanje romske problematike, kar se kaže tudi v drugih občinah, je menila Franja Bučar (Mladi za aktiven Šentjernej) in opozorila, da mogoče projekt ne bo dobro sprejet ne pri Romih ne pri civilih, »zato je treba biti previden, da ne bo konfliktov, še preden se center vzpostavi.«

Marija Martinčič Bauman (SDS) je dejala: »Center v naši občini pomeni pomemben korak k boljšemu sobivanju, razumevanju in predvsem k ustvarjanju priložnosti za otroke in družine. Je priložnost, da se pomoč usmeri tja, kjer je najbolj potrebna, in da se vzpostavi prostor sodelovanja.«

Dva projekta

Da bo center namenjen vsem generacijam v romski skupnosti – otrokom, mladim, staršem in starejšim –, saj vsakdo potrebuje podporo, znanje in priložnosti, je šentjernejskim svetnikom razložila Patricija Pavlič, višja svetovalka za družbene dejavnosti na občini.

V občini v petih romskih naseljih živi vsaj okoli 300 Romov, v porastu je priseljevanje romskih družin od drugod. Šentjernejski Romi so slabo izobraženi, soočajo se z visoko stopnjo brezposelnosti in s socialno izključenostjo, občina pa se ukvarja s slabo varnostjo in težkim sobivanjem z Romi.Pavlič vidi velik mogoč doprinos za izboljšanje razmer s projektoma Večnamenski romski center, ki zdaj že deluje na različnih lokacijah, v glavnem v osnovni šoli, ter Center šolskih in obšolskih dejavnosti s programom Skupaj za znanje.

Romski denar

»Za oba projekta je treba čim prej zagotoviti ustrezne in dostopne prostore večji del dneva,« pove Pavlič. Kot pravi župan Simončič, se zdi najbolj smotrno postaviti začasni kontejnerski objekt na območju Trdinove ceste, za najdlje tri leta.

»Infrastruktura je stvar občine in za to bo občina porabila t. i. romski denar, ki ga daje država,« še pove župan in doda, da ga sicer ne more zakonito koristiti za nezakonite namene – večina romskih naselij pa je črnih gradenj in so postavljene na tujih zemljiščih.