V Rosalnicah zadnje slovo od Zdenka Roterja
Na pokopališču v Rosalnicah se je množica ljudi včeraj poslovila od dr. Zdenka Roterja, ki je umrl 1. avgusta v 99. letu starosti. Rojen je bil v Ljubljani, kjer je tudi umrl. S pokojno ženo Zofijo je veliko časa preživel na Svržakih pri Metliki. Tudi sicer mu je Bela krajina zelo prirasla k srcu.
Kot je ob njegovi smrti zapisal dr. Božidar Flajšman z oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, je bil Roter človek mnogih življenj, ki je zaznamoval številne razsežnosti slovenske družbe, politike in kulture - od mladega partizan, profesor, sociolog, svetovalec predsednika republike, pisec, družbeni mislec in analitik. "A zame in za nas, ki smo v začetku osemdesetih letih prejšnjega stoletja ustvarjali mladinsko glasilo Razmerja v Metliki, je bil nekaj morda še pomembnejšega: bil je človek, ki je znal prisluhniti mladosti. Človek, ki je vedel, kako dragocena je svoboda v družbi in svobodna beseda – tudi, ali še posebej, ko prihaja od mladih."
"Ko se danes oziram nazaj, lažje razumem, da je bila njegova drža zakoreninjena tudi v partizanski izkušnji. V neverjetni odločnosti tiste generacije, ki se ni vdala, ampak je hotela ustvariti drugačen, pravičnejši svet. Vendar Zdenko ni ostal ujet v čas svojega boja in ni bil zadrt ideolog; bil je med redkimi, ki so razumeli, da mora vsak čas imeti svoje boje in da je včasih pravo junaštvo pustiti prostor drugim, da mislijo po svoje. In to je počel. Brez velikih besed, brez potrebe po zaslugah," je še zapisal Flajšman in dodal, da je Roter v glasilu Razmerja videl "nekaj pristnega, drznega – in vedel je, da je treba tak glas zaščititi. Ni nas skušal usmerjati ali popraviti, temveč je bil tisti tihi zaveznik, ki je s svojo navzočnostjo sporočal: Govorite. Pišite. Mislite. Svet ni končan."
Med drugim je v času, ko so ustvarjalci glasila Razmerja začeli razkrinkavati hudo onesnaženje reke Krupe s polikloriranimi bifenili (PCB) v Beli krajini, skupaj z dr. Rudijem Rizmanom pomagal vzpostaviti stik z Vladimirjem Dedijerjem, takratnim predsednikom Russelovega razsodišča. Posledično je bil skupaj z Dedijerjem aprila 1985 organiziran protestni zbor na Filozofski fakulteti v Ljubljani z naslovom Ekološki genocid. Na njem so posebej opozorili na akutni primer reke Krupe in na odgovornost takratnih političnih oblasti ter uradne znanosti pri prikrivanju tega ekološkega zločina. Tudi s takšnim civilno družbenim delovanjem se je naposled le dosegel začetek sanacije reke Krupe.
Po besedah Flajšmana je Roter znal spoštovati različna mnenja in poglede. "Ni jih potiskal proč, temveč jih je raziskoval – z razumom, občutkom in izjemno človeško tenkočutnostjo. Zato ni bil nikoli le funkcionar, intelektualec ali zgodovinski lik. Bil je in ostal predvsem človek. In to zelo redke vrste."
M. N.; STA; radio Odeon
E-novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
