Splet

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dolenjski list za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Mihaela Novak Mahnič - Čoflova Mihelca, igralka
Rojena 27. avgusta 1930 v Semiču, umrla 11. februarja 2024 v Črnomlju

Mihaeli je bila igralska kariera tako rekoč položena v zibelko, saj je na oder stopila že v ranem otroštvu. Njen oče Mihael je bil zelo aktiven v kulturnem udejstvovanju in je pripravljal gledališke predstave v Semiču.

Eden njenih prvih večjih izzivov je bila vloga Antigone v predstavi, s katero so nastopili v črnomaljskem Sokolskem domu med drugo svetovno vojno. Kot osnovnošolka se je od soseda (povratnika iz Amerike) zgodaj naučila angleškega jezika, kar ji je prišlo prav že med vojno, ko se je srečevala z zavezniškimi predstavniki in seveda pozneje v življenju.

Šolanje je nadaljevala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. V letih 1952 do 1992 je bila članica Ljubljanskega SNG – Drama, poleg tega pa se je angažirala tudi v filmski industriji. Diplomirala je pri mentorici Vidi Juvanovi, malce pozneje – kot izkušena igralka leta 1972. Nastopila je v okoli 80 vlogah, na odru pa se je srečevala s sošolci: Lojzetom Rozmanom, Borisom Kraljem, Miho Balohom in Jurijem Součkom.

Nekatere pomembnejše vloge v teatru: Nina v Cankarjevem Kralju na Betajnovi (1953), Jerica v Linhartovem Matičku, Junija v Racinovem Britaniku, Matilda v Cankarjevi igri Za narodov blagor, Marta Boll v Dürrenmattovih Fizikih, Marijana v Molièrovem Tartuffu, Mariana v Shakespearejevi komediji Milo za drago, Sofja Aleksandrovna v Stričku Vanji Čehova, Zofija v Danaudevem Ženskem ročnem delu, Ana Islajeva v Mesecu dni na kmetih Turgenjeva, Macourkova v Sanaciji Vaclava Havla.

Splet

Najbolj poznana je bila njena vloga Suzanne Delicias v Annouilhevem Orkestru v Mali Drami. V mariborski Drami je leta 1956 nastopila kot Ana v Goodrich-Hackettovem Dnevniku Ane Frank in že po upokojitvi kot Marija Josefa v Lorcovem Domu Bernarde Albe v Prešernovem gledališču Kranj.

Znani režiserji gledaliških predstav, v katerih je nastopila: Jože Babič, Zvone Šedlbauer, Bojan Jablanovec, Dušan Mlakar, Vesna Arhar, Mile Korun, Janez Vrhunc, Peter Lotschak, Jurij Souček, Uwe C. Bennholdt Thomsen, Bratko Kreft, Robert Blin, Viktor Molka, Žarko Petan, Dušan Jovanović, Andrej Hieng, Peter Malec, Mirko Mahnič, Slavko Jan, Balbina Baranović, Stane Sever, Branko Gavella …

Nastopila je tudi v štirih filmih: Naš avto (1962, celovečerni igrani film), Sonce za dva (1987, celovečerni igrani TV film), Odpadnik (1988, celovečerni igrani film), Selitev (2002, študijski igrani film).

Mihaela je zanimiva tudi kot predstavnica prve generacije Akademije (diplomo številka 1. iz Akademije je prejel Belokranjec - Preločan Stane Starešinič), kot dolgoletna članica slovenskih profesionalno izobraženih igralcev po ustanovitvi Drame in kot igralka, ki je delala z vrsto pomembnih slovenskih režiserjev in igralcev.

Kultura

Ljudje ob Kolpi: Stane Starešinič

V igralskem poklicu so ji omejitve večkrat postavljale zdravstvene posledice v otroštvu prebolele tuberkuloze. S hčerkama Matejo in Katko je proste trenutke preživljala v Beli krajini, kjer je družinsko zidanico v Semiški gori uredila v bivalni vikend. V poznejših letih, ko je potrebovala več oskrbe, se je preselila v DSO Črnomelj.

Rojstni Semič se je svoji krajanki nekoliko oddolžil z razstavo leta 2024 v Kulturnem centru Semič ob podpori Knjižnice Črnomelj, Krajevne knjižnice Semič in družine Mahnič, ki je prispevala dragocene dokumente, predmete in fotografski material, ki nam je približala življenje in delo te v Beli krajini premalo poznane igralke.

Mihaela Novak Mahnič je po bogati igralski karieri umrla v Črnomlju v 94. letu.