Maja Weiss snema kratki igrani film Viseči most
Režiserka Maja Weiss je konec avgusta na lokacijah v Goriških Brdih, Novi in stari Gorici in v Solkanu snemala svoj novi kratki igrani film Viseči most, ki tematizira dolgoletni razdor in poskus sprave v družini, ki se je razšla leta 1947, ko je prebivalstvo na Goriškem razdelila neprehodna državna meja.
Dogajanje sprožita mlada umetnika – Martina iz Gorice in njen vrstnik Mark iz Ljubljane. Čeprav sta v sorodu, se prej nista poznala. Povezala sta se prek družbenih omrežij in zdaj skupaj organizirata srečanje med Markovim dedkom Borisom in Martinino babico Giulio, ki je Borisova nečakinja. Družino, ki je bila desetletja razdvojena, tako ponovno poveže tretja generacija potomcev – tista, ki je osvobojena kulturnih, jezikovnih in ideoloških preprek.
V filmu igrajo: Boris Cavazza (Boris), Lučka Počkaj (Gulia), Lara Komar (Rosa), Aleksander Cavazza (Mark), Giada Fantoma (Martina), Nataša Konc Lorenzutti (Ana), Gaj Črnič (Aleksander), Artur Cocetta Komar (Rocco), Adriano Giraldi (Paolo).
Scenarij za film sta napisali režiserka in Nataša Konc Lorenzutti. Režiserka je ob prvi klapi povedala:
»Čudovito je po tolikih letih znova snemati igrani film. Moj zadnji igrani projekt sega v leto 2008, zdaj pa se vračam v čudovita Goriška Brda z zgodbo, ki se je globoko dotaknila tudi številčne slovensko-italijanske igralske zasedbe. Film pripoveduje o mejah, Gorici in Novi Gorici, o družini ter o tem, kako se skozi tri generacije prepletajo spomini in skrivnosti. Govori o mostovih, o slovenski in italijanski identiteti, o generacijah, ki jih zaznamuje razdeljenost, hkrati pa tudi želja po preseganju razlik in družinski spravi. Čeprav se v filmu sliši tudi grenak stavek, da je 'Evropa eno sranje', celotna pripoved prinaša sporočilo upanja, pozitivizma in možnosti skupne prihodnosti.
V središču zgodbe je družinsko kosilo, na katerem se srečajo tri generacije. Dva mlada umetnika, ki se prek priimka Komel povežeta na družbenih omrežjih, nepričakovano odkrijeta, da sta v sorodu. Ob tem naletita tudi na dolgo prikrite družinske skrivnosti, ki vodijo k ponovni združitvi nekoč razdeljene slovensko-italijanske družine. Brata in sestro je namreč ločila meja, začrtana leta 1947 med Gorico in Novo Gorico, po mnogih desetletjih pa prav mlada generacija – s pomočjo spleta in lastne radovednosti – ponovno poveže družino.
Scenarij sva napisali skupaj z Natašo Konc Lorenzutti, navdih pa črpali prav iz okolja Goriške, iz resničnih zgodb tega prostora, pa tudi iz ideje projekta GO25.
Kratki igrani film Viseči most bo dolg približno 15 minut, snemamo pa ga na sodoben, skoraj eksperimentalni način – tudi s pomočjo mobilnih telefonov in tehnologije, ki jo mladi uporabljajo vsak dan. V tem smislu film ni le družinska zgodba, temveč tudi umetniški projekt mladih protagonistov filma.«
Pri filmu sodelujejo še: direktorja fotografije Valentin Perko, Jernej Perko, montažer Peter Braatz, scenografa Dušan Milavec, Dejan Filipović, kostumografka Polonca Valentinčič in oblikovalka maske Aljana Hajdinjak. Producentka filma je Ida Weiss iz produkcijske hiše Bela Film. Film nastaja s finančno podporo Slovenskega filmskega centra in Filmskega studia Viba film.
Maja Weiss je pionirka slovenskega filma, saj je bila prva Slovenka, ki je leta 2002 režirala celovečerni igrani film – Varuh meje. Poleg tega je tudi pedagoginja: filmske delavnice je začela voditi že zelo mlada, nekateri njeni varovanci pa so pozneje postali uveljavljeni filmski ustvarjalci. Posnela je 60 filmov, večinoma dokumentarcev, ki odpirajo pomembne in prepotrebne družbene razprave.
Slovenski filmski center
E-novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
