splet

Mirko Černič se je rodil 29. aprila 1884 v Metliki. 1. maja ga je župnik Anton Jaklič krstil za Friderika, a ni videti, da bi uporabljal to ime.  S čim se je ukvarjal oče Nikolaj, ni jasno, saj je vpisan le kot meščan. Dekliški priimek mame Ane je bil Nemanič. Bil je eden najpomembnejših pionirjev slovenske kirurgije in prvi travmatolog v slovenskem prostoru. Njegovo delo je pustilo globok pečat tako v medicinski stroki kot v razvoju slovenskega javnega zdravstva.

splet

Gimnazijo je pričel obiskovati v Novem mestu (tukaj je bil navdušen nad Trdino in Kettejem) in nadaljeval v Ljubljani, kjer je  leta 1905 tudi maturiral. Nekateri biografi navajajo tudi Kranj kot vmesno gimnazijsko postajo, a podatek ni zanesljiv. Študij medicine je s pomočjo Knafljeve štipendije pričel v Gradcu, nato pa nadaljeval na Dunaju, kjer je leta 1911 tudi doktoriral. Po zaključku študija se je specializiral na ugledni kirurški kliniki profesorja Juliusa Hochenegga na Dunaju, ki je bila takrat ena vodilna ustanova za kirurško izobraževanje v Avstro-Ogrski.

Že pred prvo svetovno vojno je pokazal svojo družbeno zavest – leta 1913 se je (bil je vnet zagovornik slovanske ideje) kot zdravnik-prostovoljec pridružil srbski vojski v 2. balkanski vojni, kjer je pomagal kot kirurg v vojni z Bolgarijo. Prvo službo je opravljal v ženski bolnišnici v Novem mestu, kot prostovoljec pa deloval tudi drugod. S pričetkom prve svetovne vojne je bil mobiliziran v avstro-ogrsko vojsko. Sprva je deloval kot vojaški kirurg v Galiciji na ruski fronti, pozneje pa na soški fronti, kjer je bil priča nekaterim najtežjim razmeram vojne kirurgije. Potem ko je prebolel tifus je kot zdravnik dočakal konec vojne v vojaški bolnišnici v Ljubljani. Kot zdravnik je deloval tudi v vojaški službi generala Maistra. Poročil se je 11. septembra 1922, a o tem ni znanega veliko.

splet

Po vojni, leta 1919, je bil imenovan za predstojnika kirurškega oddelka v Splošni bolnišnici Maribor in postal tudi njen upravnik. V tem obdobju je bil eden vodilnih zdravstvenih organizatorjev v severovzhodni Sloveniji. Zaradi potreb časa in pomanjkanja strokovnjakov je poleg kirurgije opravljal tudi delo ginekologa in porodničarja.

Z velikim občutkom za novosti v medicini se je Černič postopoma osredotočil na področje travmatologije, ki takrat še ni bila priznana kot samostojna veja. Postal je prvi zdravnik na Slovenskem, ki se je specializirano posvetil zdravljenju poškodb in razvil temelje sodobne travmatološke prakse pri nas. Bil je med pobudniki ustanovitve Univerze v Ljubljani in po koncu vojne postal predavatelj na novo ustanovljeni Medicinski fakulteti. 8. januarja 1930 je bila dokončana gradnja Sanatorija v Mariboru.

splet

Černič je s svojim denarjem in finančno subvencijo občine Maribor zgradil za takratne razmere nadstandardni zdravstveni objekt in tako pacientom ponudil usluge po katere so do takrat hodili v Avstrijo. Njegove zamisli sta v gradbeni projekt oblikovala Viktor Šlajmer in Jože Jelenc. Objekt je bil posebnost tako zaradi arhitekture kot tudi zaradi osebnega pristopa pri obravnavi bolnikov.

splet

Zaradi gospodarske krize je bil leta 1932 Sanatorij zapreti in se je preselil v Ljubljano, kjer je prevzel vodenje kirurškega oddelka v Obči javni bolnišnici (današnji UKC Ljubljana). V Maribor se je vrnil že leta 1933 in ponovno odprl zasebni Sanatorij.

Bil je izrazit slovenski domoljub, zaradi česar so ga nemške okupacijske oblasti leta 1941 zaprle v Melje, nato pa skupaj z družino med prvimi izgnale na Zlatibor v Srbijo. Tudi tam je deloval kot zdravnik in v času »Užiške republike«, kot se je imenovalo začasno osvobojeno ozemlje, je 7. oktobra 1941 prevzel kirurški oddelek Obče javne bolnišnice v Užicu. Tam sta mu asistirala bolničarka Marija Černič in študent medicine Milko Škofič. Leta 1942 se je vrnil v domovino (živel nekje na Dolenjskem), 1943 pa je šel v Belo krajino, kjer se je pridružil partizanom in prispeval k organizaciji partizanske sanitetne službe. Med drugim je bil tudi predstojnik bolnišnice v Kanižarici pri Črnomlju. Po vojni je bil njegov zasebni sanatorij nacionaliziran, on pa je do upokojitve deloval kot »delegat za narodno zdravje« in kot predavatelj na Medicinski fakulteti v Ljubljani.

Preberite še

· Turizem

Idealna izbira za aktiven in poučen družinski izlet

S svojim znanjem in pedagoškim delom je izobrazil številne generacije slovenskih zdravnikov. Dr. Černič je bil izjemno plodovit avtor. Napisal je več znanstvenih in strokovnih člankov, pa tudi priročnikov in terminoloških pripomočkov, s katerimi je želel prispevati k razvoju slovenskega medicinskega jezika. Iz velikega opusa njegovih člankov in knjig omenim le najpomembnejša dela:

Klinični besednjak

Slovenski zdravstveni besednjak

Zdravstveni priročnik

Karcinom penisa

Slovenska zdravstvena beseda

Vejavica

splet

Svoja osebna doživetja iz bogate življenjske poti je strnil v avtobiografski knjigi Doživljaji in doživetja, ki predstavlja dragocen vir za razumevanje razmer v slovenskem zdravstvu v prvi polovici 20. stoletja.

Pod mariborsko Kalvarijo, kjer je preživljal zadnja leta, je od 1968 po njem poimenovana ulica, v Metliki so 1991 na njegovo rojstno hišo namestili spominsko ploščo, enako obeležje je bilo leto pozneje nameščeno tudi na zgradbo nekdanjega Černičevega sanatorija v Mariboru. Od leta 2009 Univerzitetni klinični center Maribor vsako leto prireja strokovno srečanje, imenovano Černičevi dnevi.

Galerija

splet