Splet

… Bila sta dva brata. Oče učitelj jima je vsadil v zgodnji mladosti v srce ljubezen do knjige, ljubezen do mladine. Oče učitelj je vzgojil dva vzorna učitelja; eden je sadil zlate nauke v srčeca slovenske mladine, drugi je oplemenjeval in vzgajal srčeca mladine bratskega nam naroda hrvaškega. … Umrla sta prezgodaj za slovensko in hrvaško mladino brata Ivan in Ljudevit Tomšič …

... je pisal Janko Barle. 

Gospodarstvo

Ljudje ob Kolpi: Ivan Tomšič

Ljudevit Tomšič je pričel z osnovnošolskim izobraževanjem pri očetu Bernardu, učitelju na Vinici, a po njegovi zgodnji smrti je odšel k sorodnikom v Karlovec in tam dokončal 3. in 4. razred. Gimnazijo je pričel obiskovati 1858. leta v Ljubljani, a je bil v 4. razredu izključen iz šole (?!). S šolanjem je nadaljeval v Zagrebu, kjer je opravil 4. razred in v petem razredu prestopil v učiteljišče, ki ga je zaključil 1965 leta.

Prvo učiteljsko službo je natopil v Karlovcu, pozneje v Zagrebu in leta 1886 je bil nameščen za ravnatelja Dolnjogradske učione, leta 1893 pa za ravnatelja šole v Krajiški ulici, kjer je ostal vse do smrti 1902 leta.

Splet

Še kot gimnazijec v Ljubljani je izdajal rokopisna lista Vneti Slovenec in Torbica. Pozneje je s tem nadaljeval tudi v Zagrebu, od koder je tudi redno dopisoval v Levstikov Naprej. V Karlovcu je pričel izdajati »Karlovački viestnik« in list za mladino »Zlatni orasi«, pisal pa je tudi v Školskega prijatelja. V Zagrebu je ustanovil »Pučke novine«, prav tako je (po vzoru starejšega brata Ivana) izdal več knjižic za mladino. Pozneje je pričel še z izdajanjem mladinskega lista »Bršljan«.

Pisal je tudi dramska dela, nekatera pa prevajal in prirejal. 1891 leta je bil eden od ustanovnih članov Društva za prehrano siromašne mladeži, sicer pa je sodeloval tudi pri izdelavi statuta za vajeniške šole na Hrvaškem. Opravljal je tudi delo stenografa biroja hrvaškega Sabora in tri leta tudi Deželnega zbora v Ljubljani.

Splet

Pisal je veliko in to v obeh jezikih: slovenskem in hrvaškem; v začetku še pod mentorstvom očeta, ki je tudi pisateljeval. Že po očetovi smrti - 1864. leta je izdal njegovo »veselo igro v treh dejanjih« - Lahkoverni, ki jo je natisnil Brzotisk Antona Jakića v Zagrebu.

Ljudevit je v knjigi še zapisal, da so očetove pesmi vrhunec njegovega umetniškega ustvarjanja, a ker obojega ne zmore založiti, se odloči za igro, ker je ta bolj potrebna za kulturno prebujanje slovenskega naroda. 

Življenje je v celoti posvetil delu z mladino in obujanju narodne zavesti s pisano besedo. »Brača Hrvatskoga zmaja« so mu na viniški osnovni šoli postavili spominsko ploščo, ki je bila iz med vojno porušene stavbe prenesena v novo zgradbo OŠ Vinica.