Fotografijo je naredil v 15 sekundah, njegovi tekmeci so potrebovali minute
Pred več kot 180 leti je v Metliki deloval duhovnik, ki je v skromnih razmerah razvijal fotografski postopek, s katerim je prehitel svoj čas. Janez Avguštin Puhar je fotografijo na steklu ustvaril že leta 1842, njegovi poskusi pa so mu prinesli priznanje tudi v Parizu.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dolenjski list za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Janez Avguštin Puhar, duhovnik, fotograf, izumitelj, botanik, pisatelj, pesnik, slikar
Rojen 26. avgusta 1814 v Kranju, umrl 7. avgusta 1864 v Kranju
Že kot otrok je veliko obetal, saj je pokazal izjemno nadarjenost za številna področja. V Kranju je zaključil normalko, gimnazijo pa v Ljubljani, kjer je izstopal kot bister dijak. Zgodaj je pričel s pisanjem pesmi, zelo dobro je risal in resno se je ukvarjal z botaniko. V višjih razredih se je posvetil matematiki, fiziki in kemiji. Igral je več instrumentov in pozneje si jih je tudi sam izdeloval. Prav tako je bil nadarjen tudi za jezike, saj je poleg materinščine obvladal latinsko, francosko, nemško, angleško in italijansko.
Po končani gimnaziji se je želel posvetiti umetnosti, a na materino željo (tako kot brat), vstopil v semenišče in leta 1838 je bil posvečen za duhovnika.
Prvo službo je nastopil v Leskovcu pri Krškem, že naslednje leto pa je bil kaplan v Metliki in to je tudi čas ko je opravil največje raziskave na področju fotografije.
Leta 1842 je prijavil izum fotografije na steklo, ki je hkrati tudi že pozitiv: puharotipija. V tistem trenutku je bil to najnaprednejši postopek v svetovnem merilu. Pozneje je patent izboljševal in uspela mu fotografija na papirju ter tudi projekcija slike na steno. Njegov patent fotografije je pomemben tudi zaradi velike obstojnosti fotografij.
V letih 1846 -1856, ko je služboval na Bledu, je bil v stiku s pomembnimi svetovljani in bil izjemno plodovit. Tu je razpravljal s francoskim vikontom Louisom de Daxom, ki je leta 1849 iz zdravstvenih razlogov prišel na Bled in odkupil nekaj njegovih fotografij. Leta 1852 mu je francoska Akademija za kmetijstvo, rokodelstvo in trgovino v Parizu (Académie nationale agricole, manufacturière et commerciale) izdala diplomo za izum in ga imenovala izumitelj fotografije na steklu (Inventeur de la Photographie sur Verre).
O izumitelju je pisal francoski časopis La Lumiere in Puharja opisal kot izjemnega izumitelja in umetnika, ki v (pre)skromnih razmerah ustvarja izjemne fotografske izdelke in vzbuja občudovanje.
Žal ga je cerkev nenehno premeščala in po odhodu iz Bleda več ni imel neposrednega stika s svetovno javnostjo. Še je pisal pomembne razprave, a jih več ni objavljal.
Čeprav je njegov izum datiran z 19. aprilom 1842, je francoska akademija znanosti pripisala zasluge za to vrsto fotografije – kalotipijo francoskemu častniku Abelu Niépceju de Saint-Victor, ki je izum prijavil pet let pozneje – 1847 in je žal napačno v večini svetovne literature navajan kot izumitelj tega postopka.
Puharjev postopek je bil takrat izjemen tudi zato, ker je fotografsko ploščo osvetljeval le 15 sekund (njegovi konkurenti (tudi Niepce) so čas osvetlitve merili v minutah ali celo urah), kar mu je omogočilo, da je prvi izdeloval tudi portrete.
Puhar je obvestilo o odkritju »hyalotipije« (slike na steklu) oziroma »svetlopisa« objavil tudi v ljubljanskem časniku Carniolia in sicer aprila 1843 – v nemščini. Zaradi dela z nevarnimi kemikalijami je zbolel in umrl še pred 50. rojstnim dnem.
Njegov ustvarjalni opus je tudi v kratkem življenjskem obdobju izjemen; od lirike (v slovenščini in nemščini), glasbe, risb in slik. Bil je navdušen naravoslovec, seveda pa je najpomembnejša dela ustvaril na področju fotografije. Za svoja dela je prejel številna priznanja evropskih institucij in razstavljal fotografije po vsej Evropi in tudi v Ameriki. Sodeloval je tudi na treh svetovnih razstavah: leta 1851 v Londonu, 1853 v New Yorku in 1855 v Parizu.
Ob 200 obletnici rojstva je bila postavljena razstava o tem izjemnem človeku in obiskala vse kraje njegove življenjske poti: Kranj – Ljubljana – Leskovec – Svibno – Metlika – Ljubno – Radovljica – Bled – Cerklje – Smlednik – Kamnik – Dovje.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
