Arhiv DL; T. Jankovič

Zimska rez vinske trte je največji poseg v njeno regulacijo rasti in rodnost. Pred začetkom rezi je najboljše, da ocenimo zdravstveno stanje trsa, dozorelost posameznih rozg in razporejenost rodnega lesa.

Tradicija, ki povezuje

Prva rez trte in dišeče klobase na njej - naj bodo tudi grozdi tako veliki

Ob rezi puščamo rodni les primerne debeline (8–10 mm), dobro dozorel, tipične sortne barve, brez vidnih bolezenskih znamenj in poškodb. Na takem lesu morajo biti tudi zimska očesa lepo razvita in sortno značilno oblikovana.

Pri rezi pazimo, da bomo trs obremenili v skladu z njegovo močjo in našimi željami, usmeritvijo in pričakovanim slogom vina. Cilj je, da bo večina očes na šparonu, ki smo jih namenili rodnosti, tudi vzbrstela.

Koliko rodnih očes bomo narezali na posameznem trsu, je vedno zanimivo vprašanje, ki se ponavlja pri vinogradnikih že vsa leta. Dobra usmeritev nam je število mladik, ki so zrasle v preteklem letu, in število lepo dozorelih rozg na posameznem trsu. Velja preprosto pravilo, da na trsu pustimo toliko rodnih očes, kolikor vsaj 1,3 m dolgih dozorelih rozg se je razvilo. S takim pristopom dolgoročno vzdržujemo ravnovesje med rastjo in rodnostjo.

Na tistih mestih, kjer se šparoni križajo in so zgostitve prevelike, je največja zasenčenost in tam zaznavamo večji izpad razvoja rodnih mladik in pridelka. Kjer pa sta z rezjo in dopolnilnimi zelenimi deli omogočeni zračnost in osončenost mladik v celotni vegetaciji, potekata diferenciacija in razvoj očes nemoteno, skoraj brez izpada rodnih očes in mladik.

''Trta mora znat, da nanju mislimo''

Salame na trtah: Vinceče - praznik vinogradnikov in napoved dobre letine

Za dosego optimalne vzbrstitve očes moramo poznati kondicijo lesa vinske trte.

Preden začnemo zimsko rez, naredimo kakšen prečni prerez rozg, in sicer predvsem tistih, ki jih nameravamo narezati za rodni les. Na dobro dozoreli rozgi mora biti vsaj 2/3 prečnega prereza les (zeleni del) in do 1/3 površine stržen (rjavi del). Take rozge so tisto minimalno zagotovilo, da nam bodo očesa na narezanem rodnem lesu sploh vzbrstela in rodila.

Vsak vinogradnik si lahko take rozge pridela izključno tako, da v preteklem letu kar najbolje opravi ampelotehnična zelena opravila. Mladike in listi na njih morajo biti dobro osvetljeni in ne preobremenjeni. Mladika je pravilno obremenjena, če na njej pridelamo okoli 20 ali 30 dag grozdja.

A vinogradniki vemo, da imajo sorte z velikimi grozdi, kot so žametovka, frankinja, šipon, kraljevina, ranfol, plavec, rumeni muškat in še nekatere, posamezne grozde, ki so lahko precej težji. Zato je optimalna obremenitev za naš podnebni pas oz. vinorodno deželo Posavje od 10 do 12 mladik na tekoči meter, raje kakšna manj. Pri tem pridelku je dozorelost lesa vinske trte še mogoča in jo v normalnih rastnih razmerah tudi pričakujemo.

Letos je stanje dozorelosti lesa večinoma zelo dobro.

Pri rezi pazimo, da razporedimo rodna očesa po celotni razdalji, ki smo jo posameznemu trsu odredili z razdaljo sajenja. Izogibamo se primerom, da se šparona prekrivata ali križata. Uporabo reznikov omejimo, saj se na njih razvijejo najmočnejše mladike, ki slabše dozorijo in se težje upognejo naslednje leto, če jih izberemo za rodni les.

Vsi preventivni ukrepi in pravila, ki jih upoštevamo pri zimski rezi, se nam splačajo, saj imamo zaradi bolj zračne listne stene in manjših zgostitev v območju grozdja vse leto manj težav s škodljivci in boleznimi.