M. G.

Člani Društva vinogradnikov Semič že vrsto let na god sv. Vincenca ohranjajo star običaj prve rezi trte, ki naznanja začetek novega vinogradniškega leta. Tudi letos so se zbrali na Učnem vrtu dr. Derganca nad domom paraplegikov, na katerem ima tudi društvo vinogradnikov zemljišče, na katerem korenine poganja kar 126 trt različnih sort.

»Ta dan je za nas pravi praznik. Gre za star običaj, ki se iz roda v rod prenaša kot simbol dobrega letnika in rodovitnosti. Obrezovanje zahteva znanje in izkušnje, paziti je treba na les, rodni del trte in primerno obremenitev, da bo trta tudi v prihodnjem letu čim bolje obrodila,« je zbrane nagovoril Janko Govednik, predsednik semiškega vinogradniškega društva.

Nato sta Zvone Kambič in Mateja Bajec, tajnica društva, na trte obesila dišeče klobase kot simbolno dejanje, da bi bili grozdi tako veliki in težki oziroma letina rodovitna.

''Trta mora znat, da nanju mislimo''

Salame na trtah: Vinceče - praznik vinogradnikov in napoved dobre letine

Tisti radovednejši so se povzpeli še na vrh vrta, kjer že dobro desetletje stoji manjši vinogradniški muzej. V njem so na ogled številna stara orodja, brez katerih si nekoč ni bilo mogoče zamisliti dela v vinogradu, danes pa so jih zamenjala sodobnejša. Razkazal jih je Anton Malnarič.

»Naši predniki so uporabljali predvsem ročna orodja in preproste pripomočke, kot so škarje in noži za rez in cepljenje trte, motike in okopalniki za obdelavo zemlje, leseni koli in vrvice za oporo trti, ob trgatvi pa koše, brente in lesene preše. Še nedolgo nazaj je bilo tako,« je pripovedoval. 

Po rezi se je druščina preselila v vinsko klet na semiškem trgu, kjer so po stari navadi rez prve trte tudi zalili in malo prigriznili (šunko in klobaso je prinesel Slavo Cesar, sir in kruh pa predsednik Janko). Ob pesmi, zdravici in dobri volji so nazdravili običaju, prihajajočemu letu in predvsem prijateljstvu, ki 307 članov, ki neprekinjeno delujejo od ustanovitve društva leta 1977, trdno povezuje.

»S tradicijo živimo in prav je, da jo ohranjamo. Takšna druženja so pomembna – delo v vinogradu je potem lažje, zaključek pa še lepši,« je vtise strnil Ivan Bukovec, nekdanji semiški župan in ustanovitelj Društva vinogradnikov Semič.

Seveda so vinogradniki nekoliko potarnali tudi nad dejstvom, da se zaradi opuščanja vinogradniške dejavnosti površine, zasajene s trto, krčijo. Vinogradi v občini se trenutno razprostirajo na okoli 126 hektarjih, na katerih je zasajenih 237.094 trsov. Od tega je le okoli 57 hektarjev vinogradov namenjenih trženju.

Pridelovalce vina, ne le v Semiču, pa dodatno bremeni velika zaloga kakovostne letine, saj se je prodaja v zadnjih letih občutno upočasnila. »Lani sem okoli dva tisoč litrov starega vina predelal v žganje,« je še dejal Janko Bukovec.