D. S.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dolenjski list za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) smo lani zaradi bolniških odsotnosti v Sloveniji izgubili 17,3 milijona delovnih dni, leto prej 16,8 milijona. Posavje je izgubilo 7,1 odstotka delovnih dni, Dolenjska z Belo krajino pa 7,3 odstotka, kar ju uvršča na četrto oziroma peto mesto med regijami. Regija z najmanjšim absentizmom je bila Gorenjska (6,5 odstotka), največ bolniških odsotnosti pa so beležili na Koroškem (9,3 odstotka).

Nova pravila

Rekordne bolniške skrbijo, novomeški rekorder odsoten že od leta 2017

Zdravstveni absentizem je v Sloveniji pereč problem, v Posavju pa še posebej, saj je bilo vsa leta precej nad slovenskim povprečjem, ki je lani znašalo 7 odstotkov izgubljenih delovnih dni, je na nedavnem posvetu o zdravstvenem absentizmu, ki so ga v Krškem pripravili Območna obrtno-podjetniška zbornica Krško, GZS – Posavska gospodarska zbornica Krško in ZZZS OE Krško, povedala Tatjana Mlakar, vodja krške in novomeške enote ZZZS. Še leta 2023 je delež izgubljenih delovnih dni zaradi absentizma na nivoju Slovenije znašal 5,9 odstotka.

Za skoraj 700 milijonov nadomestil

Vsak aktivni zavarovanec je po podatkih ZZZS lani v povprečju na delovnem mestu manjkal 18,56 delovnega dneva, kar Slovenijo uvršča med države EU z najvišjo stopnjo bolniških odsotnosti. Število staležnikov v letu 2025 je bilo na nivoju Slovenije okoli 32.300, še leta 2015 okoli 19.000, stroški nadomestil, ki jih krije ZZZS, pa so se v tem času potrojili. V letu 2025 so znašali 677 milijonov evrov, v letu 2026 pa se bodo, kot kaže, približali rekordnim 700 milijonom evrov. Skupaj s stroški nadomestil, ki jih plačajo delodajalci za bolniške odsotnosti do 30 dni, se ta znesek povzpne že na 1,4 milijarde evrov.

D. S.

»Ugotavljamo, da se je 'beg' v bolniški stalež v preteklih letih precej izkoriščal, predvsem v krajših intervalih, ki so povezani z vikendi, prazniki, sezonskimi opravili. Pri staležnikih z resno zdravstveno težavo pa opažamo, da se izjemno trudijo, da se čim prej vrnejo v delovno okolje,« je pojasnila Tatjana Mlakar.

Nujne sistemske spremembe

Interventni zakon na področju zdravstva z decembra lani je nekoliko izboljšal stanje, saj je vzpostavil vsaj delno sistemsko regulativo, ki je po besedah Mlakarjeve osnova za možno sankcioniranje izigravanja bolniškega staleža. »Vsak staležnik dobi pisna navodila o režimu gibanja glede na njegovo zdravstveno stanje. Mi to kontroliramo in v primeru kršitev lahko tudi odvzamemo nadomestilo. Po novem tudi ni več mogoče potovati v tujino v času bolniškega staleža brez odločbe imenovanega zdravnika ZZZS. Od začetka veljavnosti tega ukrepa smo izdali že okoli 600 tovrstnih odločb in kar pretežni del je bil negativnih.«

Na ZZZS tako po besedah Mlakarjeve že zaznavajo zmanjšanje števila izgubljenih delovnih dni tako na nivoju Slovenije kot tudi v Posavju in Jugovzhodni Sloveniji. Seveda pa gre, kot dodaja, le za minimalne spremembe. »Pričakujemo konkretne, sistemske spremembe, na osnovi katerih bomo postavili jasna pravila, koliko časa lahko traja ta kratkotrajna bolniška in kaj je v tem obdobju potrebno pri staležniku po nekem načrtu realizirati, torej zdravljenje, rehabilitacija, ocena delazmožnosti, eventuelna vrnitev na isto ali na prilagojeno delovno mesto.«

Edini v Evropi z neomejeno bolniško

Po njenem mnenju je potrebno končno popraviti tudi zelo liberalno določbo o neomejenem trajanju bolniškega staleža. Tako je posavski rekorder na bolniški že od leta 2019, rekorder v Novem mestu od leta 2018, slovenski rekorder pa že skoraj 15 let. »Slovenija je še edina država v Evropi, ki nima zgornje omejitve, po kateri bi bilo potrebno s tem staležnikom nekaj narediti, torej ali ga vrniti v delovno okolje, morda na prilagojeno delovno mesto ali pa invalidsko oceniti.« 

D. S.

Zdravstveni absentizem predstavlja tudi velik problem za delodajalce, ki morajo temu primerno prilagajati organizacijo dela. »Sedemnajst milijonov izgubljenih delovnih dni v gospodarstvu in javnem sektorju - to so zaskrbljujoče številke,« pravi Darko Gorišek, direktor GZS – Posavske gospodarske zbornice. Na letni ravni tako v Sloveniji, ob predpostavki 260 delovnih dni, po njegovih besedah »izgubimo« 66.600 delovnih mest oziroma celoletnih povprečnih plač. »To tudi pomeni 4,5 milijarde manj dodane vrednosti; toliko je ustvari celotno Posavje,« poudarja Gorišek.

Največ absentizma v predelovalni dejavnosti

Posavje je v breme delodajalcev in javne zdravstvene blagajne lani zaradi absentizma izgubilo več kot 50 milijonov evrov, to je 1690 povprečnih letnih plač. »Najpomembnejša je odgovornost najprej za lastno zdravje, nato do sodelavcev, hkrati pa ne bi smeli več tolerirati tistih, ki sistem zlorabljajo,« dodaja Gorišek. Največ absentizma je v predelovalni dejavnosti (ta predstavlja skoraj 60 odstotkov delovnih mest v Posavju), sledijo: izobraževanje, zdravstvo, javna uprava, trgovina.

Po besedah Damjana Gazvode, imenovanega zdravnika ZZZS, so najpogostejši vzroki za bolniške staleže skeletno-mišične težave, vse pogosteje so v bolniškem staležu tudi mlajši delavci, predvsem zaradi bolečin v vratu kot posledica sedečega načina dela. Sledijo infekcijske bolezni pa poškodbe zunaj dela kot posledica aktivnega načina življenja ter bolniške odsotnosti zaradi nege ali spremstva otrok in tudi starejših.

V Revozu temeljito spremljajo absentizem

»Bolniške odsotnosti so družbeni fenomen, ki se ga je treba lotiti premišljeno, nujno se mora pri tem vključiti menedžment. Brez temeljitega spremljanja in analiz stanja ni mogoče izboljšati,« pa pravi Anton Zvonko Kink, direktor direkcije človeških virov v Revozu. Njihov sistem temelji na dnevnem spremljanju bolniških odsotnosti na vseh ravneh, po vseh obratih in enotah, preverjanju razlogov in sprotnem ukrepanju. Na nivoju skupine Renault pripravljajo tudi skupno platformo, ki bo poenoteno »orodje« za sprotno spremljanje absentizma za vse Renaultove lokacije.

Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič pa je med drugim poudaril predlog, po katerem bi ZZZS kmetom in samostojnim podjetnikom izplačal nadomestilo za bolniško odsotnost že po sedmih dneh. Po trenutno veljavni zakonodaji namreč dobijo denarno nadomestilo za bolniško odsotnost šele po treh mesecih.