L. M.

Bolniška odsotnost v Sloveniji postaja vse večji izziv. Število dolgotrajnih bolniških odsotnosti narašča, letni stroški se približujejo 700 milijonom evrov, hkrati pa je več kot deset tisoč ljudi z dela odsotnih že več kot leto dni.

Jugovzhodna Slovenija ni nobena izjema – bolniška odsotnost na Dolenjskem in v Beli krajini je celo nekoliko višja od slovenskega povprečja.

Država se je tega problema lotila predvsem z zaostrovanjem nadzora nad bolniškimi odsotnostmi, saj se odgovornost za to pogosto pripisuje zaposlenim in morebitnim zlorabam sistema. 

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je tako v začetku letošnjega leta uvedel pomembno novost – sedem režimov gibanja med bolniško odsotnostjo, ki naj bi prinesli več jasnosti, odgovornosti in tudi nadzora. Po novem zdravnik ob začetku bolniške odsotnosti določi enega od sedmih režimov gibanja, ki natančno opredeljujejo, kje se lahko bolnik giblje in katere dejavnosti so dovoljene.

Kaj se spreminja

Najstrožji režim je počitek na domu, pri čemer mora bolnik ostati na naslovu prebivališča, izhod pa je dovoljen le zaradi zdravstvenih storitev. Nakupi, sprehodi in odhod v tujino niso dovoljeni. Nekoliko milejši režim omogoča počitek na domu z nujnimi izhodi v kraju prebivališča, kar vključuje nakup živil, nujne opravke in prevoz otrok. V preostalem času mora biti bolnik doma.

Osebni arhiv

Tretji režim omogoča gibanje v kraju prebivališča, če dejavnosti ne škodujejo zdravljenju. Podoben režim dopušča tudi gibanje zunaj kraja prebivališča, če to priporoča zdravnik. Poseben režim velja za nego družinskega člana, pri čemer je gibanje širše dovoljeno, tudi brez odobritve za odhod v tujino.

Pri izolaciji bolnik ne sme zapustiti bivališča, zadnji režim pa omogoča odhod v tujino z odobritvijo ZZZS, vendar le v izjemnih primerih. Pomembna novost je tudi, da je odločanje o odhodu v tujino po novem izključno v pristojnosti ZZZS.

O režimih gibanja zdaj bolnik dobi navodila po e-pošti ali na portalu zVEM oz. od zdravnika, delodajalcem pa se režim gibanja trenutno posreduje le na podlagi zahteve. V prihodnosti, ko bodo vzpostavljene še tehnične rešitve, bo to samodejno sporočeno zavarovancu (zVEM ali e-pošta) in delodajalcu (sistem SPOT).

Vse je jasnejše

V. d. direktorice Zdravstvenega doma Novo mesto Alenka Simonič, dr. med., meni, da nova ureditev prinaša jasneje opredeljene režime gibanja in obveznost, da zdravnik ob odprtju bolniškega staleža bolniku da konkretna in jasna navodila o ravnanju v času odsotnosti z dela.

»Za ambulante v začetni fazi to morda pomeni nekoliko več administrativnega dela in dodatno pojasnjevanje bolnikom, vendar dolgoročno prinaša več jasnosti za bolnike in tudi za delodajalce. Enotno opredeljeni režimi gibanja v času bolniške odsotnosti zmanjšujejo nejasnosti, ki so bile v praksi pogosto vzrok za nesporazume,« pove in poudari, da je pomembno razumeti, da je bolniška odsotnost namenjena zdravljenju in rehabilitaciji bolnika ter njegovi čimprejšnji vrnitvi na delo, zato jasnejša navodila prispevajo k preglednejši in enotnejši obravnavi.

Ključno ostaja, pravi, da zdravnik režim vedno določi individualno, glede na zdravstveno stanje posameznega bolnika. Namen novosti ni dodatno omejevanje bolnikov, temveč jasneje opredeljena pravila, ki omogočajo varno zdravljenje.

Sankcije za kršitve

Na ZZZS poudarjajo, da je upoštevanje režima obvezno. Če zavarovanec krši pravila, lahko izgubi pravico do nadomestila.

Prva kršitev se le zabeleži, ob ponovitvi v obdobju petih let pa sledi odvzem nadomestila za bolniško odsotnost, in sicer do največ 30 dni, že izplačano nadomestilo pa mora kršilec vrniti. Nadzor nad spoštovanjem pravil izvajajo pooblaščeni nadzorniki ZZZS, delodajalci pa lahko nadzor izvajajo prvih 30 dni, ko bolniško nadomestilo krijejo sami.

· Bolniške odsotnosti

Na bolniški vas lahko nadzira tako detektiv kot laični nadzornik

Rekordno dolge bolniške skrbijo

Uvedba strožjih pravil prihaja v času rekordno dolgih bolniških odsotnosti, ki močno bremenijo podjetja in zdravstveno blagajno. V Sloveniji je več kot deset tisoč ljudi z dela odsotnih več kot eno leto, več kot 1.500 celo več kot tri leta, skoraj tristo pa več kot pet let.

Tudi stroški hitro naraščajo. Nadomestila za bolniške odsotnosti so do leta 2019 znašala okrog 380 milijonov evrov, potem pa so se le povečevala: na 497 milijonov evrov v letu 2021, na 689 milijonov evrov leta 2022, na okoli 639 milijonov evrov leta 2024, na 677 milijonov evrov lani, letos pa naj bi dosegla skoraj 700 milijonov evrov.

Po ocenah vsak dan zaradi bolniške odsotnosti z dela manjka več kot 56 tisoč zaposlenih, letno pa to pomeni več kot 18 milijonov izgubljenih delovnih dni.

Pri nas še več odsotnosti

Podatki za jugovzhodno Slovenijo kažejo podoben trend naraščanja bolniških odsotnosti. Medtem ko je bil delež izgubljenih delovnih dni v Sloveniji 5,9 odstotka v letu 2023, 6,7 odstotka v letu 2024 in 7 odstotkov v letu 2025, je na Dolenjskem in v Beli krajini znašal 6,6, 6,9 in 7,3 odstotka, v Posavju pa 6,9, 6,7 in 7,1 odstotka.

Na območni enoti Novo mesto obravnavajo primer bolniške odsotnosti, ki traja že od leta 2017, v Posavju pa primer z začetkom leta 2019.

»Podobno kot na ravni Slovenije je tudi v naši regiji delež izgubljenih delovnih dni na zaposlenega največji v trgovinski in gostinski dejavnosti, zdravstveni in socialni dejavnosti, izobraževanju in javni upravi,« pove Tatjana Mlakar, vodja območnih enot Novo mesto in Krško Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Glavni vzroki za bolniške odsotnosti so podobno kot v Sloveniji bolezni mišično-skeletnega sistema in vezi, poškodbe, neoplazme in infekcijske bolezni.

· Izzivi za kmetijske dejavnosti

Kmetje in bolniške: Kdo prevzame delo na kmetiji, ko lastnik zboli?

Nadzor vse pogostejši

Zaradi naraščajočega absentizma ZZZS nadzor nad bolniškimi odsotnostmi vsako leto povečuje. Leta 2023 so jih opravili 4.466 (Dolenjska in Bela krajina 356, Posavje 134), leta 2024 še več, 4.859 (Dolenjska in Bela krajina 245, Posavje 155), lani pa so opravili 5.690 nadzorov (Dolenjska in Bela krajina 311, Posavje 195).

Nadzor na terenu izvajajo za to pooblaščeni in usposobljeni nadzorniki ZZZS.

»Tudi delodajalci vse pogosteje z detektivi preverjajo spoštovanje navodil glede gibanja zaposlenih med bolniško odsotnostjo, in sicer v obdobju do 30 delovnih dni, ko nadomestilo krijejo sami. Delodajalec lahko pri imenovanem zdravniku ZZZS zahteva tudi presojo ocene delovne nezmožnosti, ki jo je podal izbrani osebni zdravnik, če zahtevo vloži v treh dneh po seznanitvi z oceno,« pojasnjuje Mlakar.

Sistemske spremembe

Vodja novomeške in krške enote ZZZS meni, da novi ukrepi oz. novi režimi gibanja pomenijo prvi korak k večji odgovornosti in jasnejšim pravilom za zmanjšanje rekordnih bolniških odsotnosti, ki so že zdaj velik finančni in organizacijski izziv za delodajalce in tudi za celotno družbo.

Tatjana Mlakar meni, da je vsaka sprememba zakonodaje, usmerjena v obvladovanje bolniških odsotnosti, dobrodošla, in od tokratne pričakuje pozitivne učinke. Ima pa politika na tem področju še veliko sistemskih izzivov, dodaja.