Slovenski vinogradi izginjajo: Kdo bo sploh še obdeloval gorice?
Slovensko družinsko vinogradništvo je dobilo pomembno priznanje z vpisom v register nesnovne kulturne dediščine, a pred njim ostaja precej večji izziv – kako preprečiti, da bi vinogradi zaradi podnebnih sprememb, nizkih odkupnih cen in pomanjkanja naslednikov še naprej izginjali.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dolenjski list za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Prihodnost slovenskega družinskega vinogradništva ni pomembna le za kmetijstvo, ampak tudi za turizem, kulturno dediščino in življenje na podeželju, so se strinjali na nedavni okrogli mizi ob vpisu vinogradništva v register nesnovne kulturne dediščine. Vse večje težave so vremenske razmere in prenos dediščine na mlajšo generacijo.
Okroglo mizo so, kot smo že poročali, pripravili v sklopu 21. Cvičkovega večera na Raki.
Ko govorimo o vinogradništvu, ne govorimo le o gojenju trte in pridelavi vina, ampak tudi o družinskem delu, ki traja skoraj vse leto, znanju o skrbi za trto, pa tudi o zidanicah, vinskih kleteh, trgatvah, martinovanju, sosedskih odnosih in medsebojni pomoči, je civilna iniciativa za ohranitev slovenskega družinskega vinogradništva poudarila v sporočilu za javnost.
Kot je minuli petek na okrogli mizi na Raki dejal pobudnik vpisa vinogradništva v register nesnovne kulturne dediščine Slovenije in ambasador cvička Matjaž Pavlin, ga je k pobudi za vpis spodbudil vse bolj zastrašujoč pogled na vinske gorice in trend zaraščanja vinogradov, ki ne pojenja. Pred 200 leti je imela Slovenija po njegovih navedbah 46.000 hektarjev vinogradniških površin, pred 20 leti okoli 25.000, danes 15.000 hektarjev. Če se bo trend nadaljeval, Slovenija ne bo več vinorodna dežela, je prepričan.
Nujni ukrepi, da bi vpis začel prinašati konkretne učinke za nosilce dediščine, so poenostavitev zakonodaje za male vinogradnike, omejevanje oziroma onemogočanje stalnega naseljevanja zidanic in razglasitev Martinovega kot državni praznik, dan slovenskega vina in vinske kulture. Predlagal je tudi sprejem posebnega zakona za zaščito vinskih goric kot "nekakšne Gorske bukve 21. stoletja".
Vpis v register se jim zdi pomemben, saj predstavlja večjo prepoznavnost in vidnost, promocijo s strani Slovenskega etnografskega muzeja, večjo možnost za razvoj dediščine, vključno z materialno podporo države za njeno ohranjanje.
Da dediščina predstavlja enega najpomembnejših temeljev identitete turistične destinacije, je prepričan Marko Koščak z mariborske fakultete za turizem. Vinogradništvo skozi stoletja, kot je menil, ni oblikovalo le gospodarske dejavnosti, temveč celoten način življenja prebivalcev vinorodnih območij. Kot je dodal, vinogradniška dediščina izstopa kot ena najbolj celovitih oblik dediščine, saj združuje naravo, kulturno krajino, arhitekturo, tradicionalna znanja, gastronomijo, lokalne proizvode in način življenja prebivalcev.
Predsednik Društva vinogradnikov Raka Mladen Zorko je še poudaril, da je problematična in nestimulativna prodajna cena grozdja in vina, vse večji problem pa so vremenske razmere in prenos iz starejše na mlajšo generacijo.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
