Sašo Švigelj

Pa to res drži? Težko je odgovoriti pritrdilno, saj za vse naštete pomoči obstaja velik skupen problem: ni kadra. Pomoči na domu marsikateri izvajalec ne more nuditi, ker nima delavcev – ali vsaj ne zadosti. Domovi za starejše, ki so dragi in si jih marsikdo z nizko pokojnino sploh ne more privoščiti, ponekod niso polno zasedeni – oddelke zaradi pomanjkanja delavcev celo zapirajo, čeprav potrebe so. Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki uvaja nove kategorije uporabnikov in nove storitve, kar je sicer dobrodošlo, pa prinaša še večje kadrovske potrebe. A kot da Ministrstva za solidarno prihodnost to ne zanima.

Do začetka izvajanja pravice do dolgotrajne oskrbe na domu je le še nekaj mesecev, občine pa še vedno nimajo pravih informacij o financiranju in organizaciji, predvsem pa mnoge ne vedo, kako bodo zagotovile mrežo oskrbe, saj ustreznih delavcev ni. Državljani, ki bodo poleg vse večje draginje in novih ali zvišanih davkov od 1. julija obremenjeni še za novo dajatev za dolgotrajno oskrbo, se torej upravičeno sprašujejo: zakaj bi plačevali nekaj, česar sploh ne bo mogoče koristiti? Kam bo šel zbrani denar?

Preberite še ...

· Začetki na Petrolu

Tu se nikdar ne počutiš osamljenega, vedno se lahko na koga obrneš

Dokler kadrov za socialno varstvene storitve ne bo dovolj, bo namreč pravica do dolgotrajne oskrbe na domu ostala zgolj mrtva črka na papirju. Delavcev pa bo najbrž dovolj, ko bodo za svoje delo pošteno in dostojno plačani. Delo s starejšimi in onemoglimi je zahtevno, fizično težko, posebno, traja vse dni v letu vseh 24 ur dnevno, delovnik je deljen. Tega dela se ne da opravljati od doma niti ne kot »nevidno delo«. A dostojnih plač nova plačna reforma v javnem sektorju vsem deficitarnim poklicem kljub obljubam vlade ni prinesla.

Medtem ko so se politikom, funkcionarjem in uradnikom na ministrstvih marsikje krepko zvišale plače, pa je že tako podcenjenim negovalcem, bolničarjem, socialnim oskrbovalcem, kuharjem v domovih za starejše in še kje država več vzela kot dala. Kot je slišati, so nove plače marsikje celo nižje kot prej, ker so ostali brez nekaj deset evrov dodatka za povečan obseg dela, ki pa ga npr. še naprej izplačujejo na vseh ministrstvih, ponekod skoraj vsem zaposlenim. Posameznikom je to prineslo celo dodatnih 900 evrov, kar pa je že plača enega negovalca!

Delavci se upravičeno počutijo izigrane, razočarane in ponižane, in naj ne čudi, če bodo še naprej bežali iz domov za starejše in iskali boljše službe drugje, ali pa raje ostali celo brezposelni in na socialnih prejemkih. Domovi pa bodo »požar« gasili s tujimi delavci, s katerimi imajo delo zaradi prilagajanja in neznanja slovenskega jezika, kar pa je v tem okolju še kako pomembno.