Foto: L. Markelj

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dolenjski list za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Računajo, da se bo v občinsko blagajno steklo za dobrih 13 milijonov prihodkov, izdatki pa so načrtovani v višini 12,5 milijona evrov. Proračun je v prvem branju potrdilo enajst svetnikov, trije so se glasovanja vzdržali, vnela pa se je tudi burna razprava.

Ceste med prioritetami

Foto: L. Markelj

Po besedah župana Jožeta Simončiča so osrednje naložbe predvidene na cestnem in vodovodnem področju. Zlasti ceste so bile v zadnjih letih zaradi velikih naložb malce zapostavljene, zato postajajo prioriteta.

Uredili bodo cestno infrastrukturo v šentjernejskem naselju Turopolje ter obnovili cesto Imenje, kjer obenem rešujejo tudi lastništvo. Dela naj bi se začela novembra, večina jih bo potekala v prihodnjem letu.

Šest kritičnih odsekov

K boljši prometni varnosti bo zagotovo prispevala obnova šestih kritičnih odsekov cest, s čimer za nepovratna sredstva kandidirajo na projektu Mobilnosti.

«Gre za odseke v vaseh Zapuže, Hrastje, Gorenja Stara vas, Orehovica, Šmarjeta, dosek Dolenja Stara vas, Šentjernej in Zameško, kjer hodijo otroci in drugi, pa ni avtobusnih postajališč,« pove Simončič.

Na vodovodnem omrežju velja izpostaviti projekt Jezero v sodelovanju s še petimi dolenjskimi občinami, v okviru katerega bo obnovljenih osem kilometrov dotrajanega vodovoda čez sedem njihovih naselij, od Sračnika do Šentjerneja, za kar bodo pridobili dosti nepovratnih sredstev. Investicija bo zaključena v letu 2027. Na vrst pride tudi vodovodni sistem Polhovica, »skratka najslabši odseki v občini, kjer so tudi vodne izgube velike, bodo obnovljeni.«

Jugovčeva streha, šolska kuhinja ...

S pomočjo nepovratnih sredstev se bodo Šentjernejčani prihodnje leto lotili tudi obnove Jugovčeve slamnate strehe v Gutenwerdu, pa prenove športnih igrišč ob športni dvorani ter obnove in prizidka osnovne šole v Šentjerneju, kjer bo na vrsto prišla stara kuhinja, ki služi tudi za potrebe vrtca.

Peter Štemberger je zaskrbljen 

Andreja Lisec iz občinske uprave je povedala, da občina Šentjernej prihodnje leto načrtuje presežek prihodkov nad odhodki v višini dobrih 638 tisoč evrov, ta pa se bo namenjal za odplačilo dolgoročnega dolga.

Foto: L. Markelj

Da bodo za odplačevanje dolga skupno namenili dober milijon evrov, je bilo ob prodaji nekaterih zemljišč kamen spotike za svetnika Petra Štembergerja (Svoboda), ki je bil kritičen do namer občine. Kot je dejal, je iz medijev prebral, da je šentjernejska občina najbolj zadolžena občina v Sloveniji.

Se v Šentjerneju še lahko zadolžujejo?

»Ne vem, ali je to dobro ali slabo? Se lahko v letu 2027 sploh še lahko zadolžimo?«

Štemberger se je spraševal tudi o zakonitosti prodaje občinskega premoženja z oznako javno dobro in se obregnil zlasti ob načrtovano prodajo zemljišč oz. parkirišč okrog blokov ob Trgu Gorjanskega bataljona v Šentjerneju, vodohrana Mihovo ter zemljišč ob geološkem najdišču Zidani Gaber, ki so znotraj območja kulturne dediščine.

»Ste vse to preverili, je vse to sploh legalno ali nam skušate kaj podtakniti v osnutek proračuna? Kdo je kupec?« je zanimalo Štembergerja, ki je prepričan, da teh prodaj ne bo in da tudi gradu Prežek občina ne bo prodala, skratka »kje boste dobilo pol milijona evrov? Tega denarja v proračunu nimate, le želite si ga.«

Župan: "Dolg odplačujemo"

Foto: L. Markelj

Župan Jože Simončič je glede zadolževanja povedal, da pri roki sicer nima podatkov, za koliko bi se občina še lahko zadolžila, »ampak to ni naš namen. Lahko pa izračunamo.« Zagotovil je, da so pri odplačevanju dolga uspešni in bo dolg občine ob koncu leta znašal nekaj več kot 7,6 milijona evrov.

V zadnjem obdobju so se zadolževali le za nov most v Mršeči vasi, za novo športno dvorano v Šentjerneju ter vodohran, ostali krediti so od prej, a treba je vedeti tudi, da so bile te naložbe opravljene z veliko nepovratnih sredstev, je poudaril župan.

"Vse račune imamo odprte"

»Konec letošnjega leta bo realna zadolženost 66 odstotkov, torej smo jo od leta 2018, ko je bila najvišja, do 2026 znižali za 30 odstotkov. Sicer pa imamo vse račune zadnjih šest let, odkar sem župan, odprte.«

Simončič je poudaril, da je občina kot dober gospodar dolžna preverjati javno dobro, kdo ga ima in kaj želi z njim.

»Moja strategija in strategija občinske uprave je, da kupujemo zemljišča, ki jih potrebujemo, in prodajamo tista, ki jih imamo, a jih ne potrebujemo. Če mi očitate, da sem gospodaren, sem tega vesel. Sicer pa bo vsaka prodaja vedno šla skozi preveritev in bo o njej dokončno odločal občinski svet,« je dejal prvi mož šentjernejske občine ter zanikal prodajo vodohrana Mihovo.