L. M.

Policija v Šentjerneju še okrepljena

Na zadnji seji občinskega sveta so v Šentjerneju sedeli tudi predstavniki policije: v. d. direktorja Policijske uprave (PU) Novo mesto Bor Jeglič, višji samostojni inšpektor v Sektorju uniformirane policije PU Novo mesto Željko Hvalec in komandirka Policijske postaje (PP) Šentjernej Tamara Bizjak.

Govor je bil namreč o varnostnih razmerah v občini, ki so se po besedah župana Jožeta Simončiča lani močno poslabšale. V mislih je imel zlasti romsko problematiko.

»Ne gre samo za konflikte, kazniva dejanja in prekrške, katerih posledica je materialna oz. premoženjska škoda, ampak za dogodke, ki ogrožajo varnost, zdravje in tudi življenje ljudi, kar je še posebej skrb vzbujajoče. Mi že dolgo sobivamo z Romi in menim, da se konflikti ne dogajajo zaradi etnične pripadnosti, ampak zato, ker se ne spoštujejo zakonski standardi in kulturni okviri naše družbe,« je povedal župan.

Poudaril je, da niso vsi Romi problematični, »ampak kriminal je treba izriniti iz družbe in storiti nekaj za integracijo Romov. To pa pomeni drugačno socialno politiko, delovnopravno zakonodajo in predvsem sprejemanje odgovornosti.«

Da varnostne razmere na območju PU Novo mesto niso slabe oz. so celo boljše kot leto prej, je zatrdil v. d. direktorja Bor Jeglič.

»Policija v Novem mestu dela dobro. Kaznivih dejanj je manj, preiskanost je v okviru tiste iz leta 2024, kar je še višje kot v celotni državi. Prekrškov iz naslova Zakona o javnem redu in miru je manj, za pol se je zmanjšalo število nezakonitih prehodov čez državno mejo. Tudi nasilja v družini je manj, seveda pa bomo še naprej posebno pozornost posvečali nasilniškim kaznivim dejanjem,« je dejal Jeglič in izpostavil poslabšano prometno varnost – v letu 2025 je bilo več prometnih prekrškov, žal tudi smrtnih žrtev.

Prometna varnost kritična

Komandirka PP Šentjernej Tamara Bizjak je pritrdila tem ugotovitvam in jih podkrepila s statistiko za območje šentjernejske postaje, ki pa takrat še ni bila dokončna. Jasno pa je, da so na področju splošne kriminalitete beležili največ kaznivih dejanj zoper premoženje, preiskanost je 45-odstotna.

Pri prekrških prevladujejo nasilni, nedostojno vedenje in hrup, pri cestnoprometnih predpisih pa izstopa prekoračitev hitrosti. Lani se je zgodilo 39 prometnih nesreč, žal dvakrat s smrtnim izidom, česar že nekaj let ni bilo, skrb vzbuja podatek, da je bila za kar 64 prekrškov kriva vožnja pod vplivom alkohola in štirikrat droge.

Učinek opazen

Na seji je bil govor tudi o Šutarjevem zakonu, ki je sledil tragičnemu dogodku v Novem mestu in ki je prinesel spremembe pri policijskem delu.

»Na spremenjene varnostne razmere se je policija odzvala s povečanim moštvom in navzočnostjo, kjer je to potrebno, pa s ciljno usmerjenim delom in dinamičnimi oblikami dela. Vidi se, da to obrodi sadove. Odkar je k nam napotena pomoč iz vseh koncev Slovenije, je na območju PU za tretjino manj kaznivih dejanj kot v predhodnem obdobju. To moramo nadaljevati,« je dejal Bor Jeglič.

Obrazložil je, da Šutarjev zakon policistom daje nekaj več pooblastil, bagatelna kazniva dejanja se spreminjajo v prekrške, kar pomeni takojšnje denarno kaznovanje, poseben poudarek pa je na nasilnih kaznivih dejanjih, ki so postala uradno pregonljiva, ne več le na predlog oz. prijavo žrtve.

»Podatki s terena kažejo, da če vse ustanove stopijo skupaj, učinek je. Moramo pa se zavedati, da smo vsi tvorci varnostne slike v družbi, zato apeliram na vas, da vplivate na ljudi, da prijavljajo kazniva dejanja in prekrške na 113. Policisti vsega ne moremo zaznati, saj ne moremo biti povsod,« je poudaril v. d. direktorja PU Novo mesto in priznal, da je nov kader v policiji več kot dobrodošel.

Ljudje čutijo drugače

Šentjernejski svetniki so pohvalili delo policije, a so se oglašali z vprašanji. Jože Pirnar (Lista za celostni razvoj) se je čudil, da čeprav statistika policije vedno kaže boljše rezultate, je med ljudmi občutek, da so varnostne razmere vedno slabše. Vse več je kaznivih dejanj, hudih telesnih poškodb …

»Verjamem, da je tak občutek, ampak številke govorijo drugače. Zagotovo niso v redu vsa ta kazniva dejanja, grožnje itd. in v prihodnosti bomo še posebej pozorni na vsa nasilna kazniva dejanja, seveda za vse,« je dejal Jeglič.

Marija Martinčič Bauman (SDS) je spraševala, kako se pravilno odzvati kot kupec v trgovini, ko vidiš krajo, saj se dogaja, da si ob opozorilu deležen groženj. »Prijavite na 113 oz. pristojno policijsko postajo, to bo najhitrejše, ali pa naj ukrepa vodja poslovalnice. Sicer pa so trgovine pod videonadzorom, naknadno se ugotovi storilec prekrška,« je svetoval Jeglič.

Treba je zaklepati

Stane Bregar (NSi) je povedal za ne tako redke primere, ko nepovabljen gost vstopi v hišo, grozi in odide. »Navaditi se bomo morali, da je treba za vsak izhod iz hiše obrniti ključ, sicer pa prijaviti zadevo na policijo,« je odgovor povedal kar svetniški kolega Franc Hudoklin (SLS).

Kakšen je izplen na poziv k predaji nezakonitega orožja, je zanimalo Janija Selaka (Lista Skupaj za prihodnost). »Konkretnih podatkov nimam, če bi bilo to množično, bi zagotovo vedel,« je bil jasen Jeglič in na vprašanje Jožeta Vrtačiča (Mladi za aktiven Šentjernej), koliko časa bo še večja navzočnost policije v Šentjerneju, odgovoril, da januarja še zagotovo.

Več policije

»GPU razporeja kader glede na varnostne razmere. Policisti PU Novo mesto in tudi šentjernejski policisti niso nikoli sami. Po potrebi se k njim napoti pomoč. Območja povečanega varnostnega tveganja spremljajo in po potrebi spreminjajo.«

Na seji je bilo slišati, da so zaradi povečane navzočnosti policije v Šentjerneju bolj kaznovani »civili« kot Romi, kar jim ni prav. »Sicer pa bi se marsikaj za red dalo storiti že prej, če bi delovali še drugi organi, npr. FURS, CSD itd. To je jasno, in po aferi Šutar bi moral odstopiti še kdo drug kot dva ministra,« je dejal Franc Hudoklin.

Podžupan Andrej Mikec (Lista za Šentjernejsko dolino) pa je poudaril, da je treba začeti pri vzgoji Romov. Romskemu svetniku Valentinu Brajdiču je položil na srce, da mora v svoji vlogi Romom jasno povedati kaj o vzgoji in odgovornem obnašanju. »Imate veliko pravic, potrebna pa je tudi odgovornost. Šele potem se bomo lahko pogovarjali o kaki legalizaciji romskih naselij ipd.«