Kmalu spet premikamo kazalce: kdaj preidemo na poletni čas?
Premikanje ure je ena tistih tem, o kateri se vsako leto razpravlja. Zakaj to še vedno počnemo, kakšen je namen in najpomembnejše - kdaj premaknemo ure?
Tudi v letu 2025 ne bo nič drugače, saj bomo ure premaknili tako spomladi, kot jeseni. Čeprav se je v preteklosti veliko govorilo o ukinitvi premikanja ure v Evropski uniji, se postopek še vedno drži v ritmu dveh premikov na leto.
Datumi premikov
V letu 2025 bomo, kot narekuje dolgoletna praksa, urine kazalce premaknili dvakrat. Spomladi bomo prešli na poletni čas, jeseni pa se bomo vrnili na zimski čas. Pomembna datuma, ki si ju velja zapomniti:
Nedelja, 30. marec 2025 – ob 2:00 uri zjutraj bomo uro premaknili naprej na 3:00, s čimer bomo prešli na poletni čas. S tem se začne poletni čas, kar pomeni, da bomo imeli več svetlobe pozno popoldne, jutranja svetloba pa bo krajša.
Nedelja, 26. oktober 2025 – ob 3:00 uri zjutraj bomo kazalce premaknili eno uro nazaj na 2:00 in se vrnili na zimski čas. S prehodom na zimski čas bodo jutra svetlejša, popoldnevi pa se bodo hitreje stemnili.
Bo leta 2026 zadnji premik?
Čeprav smo na ta premika v letu že navajeni, razprave o morebitni ukinitvi spreminjanja ure še vedno potekajo. Evropska komisija je že leta 2018 predlagala odpravo sezonskega premikanja ure v celotni Evropski uniji, kar je sprožilo številne razprave med državami članicami. Sprva je bilo predvideno, da bo ukinitev stopila v veljavo leta 2021, vendar je zaradi pandemije COVID-19 in političnih nesoglasij odločitev ostala nedorečena. Glavna dilema je, ali naj države kot stalni standard ohranijo poletni ali zimski čas.
Ker dogovora še vedno ni, bo do premikov ure prišlo tudi v letu 2026. Države članice se namreč še niso uskladile glede enotnega časovnega režima, saj imajo različne interese, ki so povezani z njihovim geografskim položajem in gospodarskimi potrebami, so zapisali na portalu The Slovenia.
Vpliv premika ure na zdravje
Čeprav nekateri premik ure preživijo brez večjih težav, raziskave kažejo, da lahko negativno vpliva na zdravje in počutje. Ob prehodu na poletni čas, ko izgubimo eno uro spanja, se poveča tveganje za srčni infarkt in raven stresa. Na portalu Buka so zapisali, da so pogoste tudi težave s spanjem, saj telo potrebuje več dni ali celo tednov, da se prilagodi novemu ritmu. Spremembe ure lahko zmotijo tudi naravni cirkadiani ritem, ki uravnava spalno-budni ciklus. Prilagajanje traja dlje, zlasti ob prehodu na poletni čas, kar lahko povzroči dolgotrajno utrujenost in zmanjšano produktivnost.
Ali lahko pričakujemo spremembe v prihodnosti?
V prihodnjih letih lahko pričakujemo dodatne razprave in morebitne odločitve na ravni Evropske unije, ki bi lahko spremenile način, kako upravljamo s časom. Mnenja o tem, kateri čas bi bil boljši kot stalni standard, ostajajo deljena. Nekateri zagovarjajo stalni poletni čas, saj prinaša več svetlobe v večernih urah, kar pozitivno vpliva na turizem in prosti čas. Drugi pa podpirajo zimski čas, ki zagotavlja več jutranje svetlobe, kar je pomembno predvsem za šolarje in ljudi, ki začnejo delo v zgodnjih urah.
Do morebitnih sprememb bodo Slovenci in preostali Evropejci še naprej vsako leto marca in oktobra prestavljali uro ter se soočali z vplivi, ki jih to prinaša. Pomembno je, da se na spremembe ustrezno pripravimo, da morebiti zmanjšamo njihov vpliv na zdravje in produktivnost.
