Zakaj 94-letna Majda Henigman rada prihaja v Dnevno sobo Škofijske Karitas Novo mesto
»V Dnevno sobo Škofijske karitas Novo mesto sem prišla slučajno. Že pet let bivam v novomeškem domu starejših občanov, in ob nekem sprehodu po Šmihelu sem srečala Tamaro. Prijazno sva poklepetali, povabila me je na obisk v Baragov zavod in videla sem, kje domujejo, kaj počnejo, ogledala sem si njihovo knjižnico. Tako se je začelo moje občasno obiskovanje njihovih dejavnosti, ki mi veliko pomeni,« pravi 94-letna Novomeščanka Majda Henigman.
Kljub visoki starosti je neverjetno čila, še vedno polna veselja do življenja, ima dober spomin in prijetno se pogovarja. Na Karitas prihaja, ko se tam dogaja kaj zanimivega, saj je v času koronavirusa manj pestro tudi v domu. Prisluhnila je npr. predavanju o čajih, prišla je na delavnico ročnih del, zelemenjavo, izdelovali so voščilnice … Vmes pa so udeleženci klepetali, pili čaj, obujali spomine, …
Pomagati je lepo
»Počaščena sem in vesela, da sem jih spoznala. Tu sem srečala luštne mlade ljudi, ki jim ni vseeno za sočloveka. Tako malo je treba, da si dober, in starejši ljudje res ne potrebujemo veliko: prijaznost, pogovor, dobroto,« pripoveduje gospa Majda, ki je že 35 let vdova. Ko je bila še mlajša, je bila dejavna v svojem okolju, v društvu invalidov, upokojenskem društvu itd. Bila je, kot sama pravi, neregistrirana prostovoljka. Zbirala je razne stvari in jih delila naprej na RK, v nekdanji dom za zaposlene mame v Straži, pa za zdravljene odvisnike iz skupnosti Cenacolo, ki so pred leti bivali v škocjanski občini. Mnogim ljudem je tudi svetovala in jih usmerjala, kje lahko dobijo kako pomoč, katere pravice imajo, ipd., saj so bili nevedni.
Ne le materialna pomoč
Majda Henigman je le ena od starejših, ki radi prihajajo na novomeško karitas. Ta že dve leti deluje v novih prostorih Baragovega zavoda v Šmihelu. Veseli so vsakogar, ki mu lahko pomagajo in to še zdaleč ni »le« materialna pomoč, kot bi kdo mislil, čeprav drži, da na leto prehrambene pakete pomoči delijo okrog sedem tisoč ljudem in da na leto razdelijo okrog 300 ton hrane.
»A materialna pomoč je le vstopna točka za cel spekter problemov. Vse pomembnejša je postala psihosocialna podpora v težjih finančnih in osebnih stiskah, v katerih se mnogi znajdejo,« pove generalni tajnik Škofijske karitas Novo mesto Simon Dvornik.
Več o delu in poslanstvu Škofijske karitas Novo mesto, ki že dve leti deluje v novih prostorih Baragovega zavoda v Šmihelu, pa si preberite v aktualni številki Dolenjskega lista.
