M. L.

Če se s temi objekti pohvalijo, se gotovo ne morejo pohvaliti z nekaterimi izstopajočimi stavbami, ki propadajo. Med temi je Treppova vila v Šentlenartu.

Stavba že vrsto let propada, potem ko so jo nehali uporabljati. V njej je od leta 1991 imelo sedež brežiško podjetje Agraria, ki je bilo razvejan in zato zapleten poslovni sistem z vrsto dejavnosti. Po dolgotrajnem denacionalizacijskem postopku je višje sodišče lastništvo vile dokončno prisodilo sedanji Kmečki zadrugi Brežice. Ta je zdaj lastnica vile in tudi okoliških zemljišč, povezanih s stavbo.

Vodstvo zadruge je pred več kot desetletjem sporočilo, da objekta ne bodo obnavljali, ker nimajo denarja in stavbe tudi ne potrebujejo. Sedanji predsednik Kmečke zadruge Brežice Anton Žnideršič za vilo ne vidi rešitve. Zgradba je med dolgotrajnim stečajnim postopkom Agrarie močno propadla in tako jo je potem dobila Kmečka zadruga. Ta jo je ponudila nekaterim podjetjem in ustanovam za njihove sedeže, poleg tega je predlagala, da bi jo uredili kot vstopno točko Industrijsko-poslovne cone Brezina. Za te predloge ni bilo zanimanja.

Vmes so se pojavljali kupci, ki so bili pripravljeni plačati nekaj malega denarja, a je kmalu postalo jasno, da jim gre zgolj za zemljišče, na katerem stoji vila. »Stavba je do danes že tako propadla, da jo bo treba podreti,« je predsednik Kmečke zadruge Anton Žnideršič že opustil upanje, da bi objekt lahko oživili.

Odlok varuje vilo

Društvo za oživitev mesta Brežice in novomeška območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine ves ta čas vse do danes po tihem pričakujeta, da bo Občina Brežice prevzela pobudo za ohranitev stavbe. Toda občina poudarja, da ni bila v preteklosti in tudi danes ni lastnica te nepremičnine.

Občina pa je Treppovo vilo obravnavala v občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Industrijsko-poslovno cono Brezina, sprejetem v preteklosti.

»Območje vile je treba v največji mogoči meri varovati pred poškodovanjem ali uničenjem. Med gradnjo naj se čez območje Treppove vile ne načrtuje gradbiščnih in transportnih poti ter obvozov, lokacij viškov materiala, skladišč gradbenega materiala in podobno. Pri oblikovanju objektov centralnih dejavnosti znotraj vplivnega območja kulturne dediščine Brežice – Treppova vila (…) naj se upošteva prostorsko skladnost, arhitekturne značilnosti Treppove vile in njeno vizualno dominantnost – objekti naj ne zakrivajo pogledov nanjo.

Vizualna zelena bariera na severni strani Treppove vile, ob glavni cesti, naj bo iz avtohtone vegetacije. Prav tako naj se avtohtona vegetacija uporablja za ozelenitev okolice predvidenih objektov in prometne infrastrukture na območju proizvodnih dejavnosti,« predpisuje 52. člen odloka o OPPN za IPC Brezina, ki tako dejansko varuje nekaj, česar pravzaprav več ni.

Arhitekturni biser

Treppove vile niso razglasili za kulturni spomenik, je pa vpisana v register kulturne dediščine. Stavbo si je v tridesetih letih prejšnjega stoletja dal zgraditi brežiški opekarnar Leonard Treppo. »Razkošna nadstropna stanovanjska vila s štirikapno mansardno streho je bila zgrajena med letoma 1931 in 1933. Štiri enakovredne osnosimetrične fasade poudarjajo balkoni in stopnišče pred glavnim vhodom. Okoli vile so ostanki parkovne ureditve,« vilo opisuje dokument ministrstva za kulturo.

Samopostrežba dokumentov

Ko so stavbo nehali uporabljati, je v njej ostal arhiv dokumentov, med drugim tistih o poslovnih strankah. Na dokumentih so podatki o osebah in njihovi dejavnosti idr. To je pred leti pomenilo, povedano čisto konkretno, da so po stavbi ležale vsepovsod listine z imeni, priimki, naslovi oseb. Ta prosta dostopnost podatkov bi lahko bila za koga moteča ali še kako drugače neugodna.

Ali je v zakonodaji opredeljeno obvezno ravnanje v zvezi z informacijami, kakršne predstavlja omenjeni arhiv dokumentov, smo vprašali urad informacijskega pooblaščenca. Odgovor še čakamo.

Da se tudi drugače

Medtem ko za Treppovo vilo oziroma za njeno obnovo ni zanimanja, vsaj nekatere stavbe v Brežicah dobivajo prvotno podobo in sijaj. To se je zgodilo s stoletno stavbo na Trgu izgnancev 1, ki jo je zgradil brežiški veletrgovec Franc Lipej, v njej pa je bila zadnja desetletja trgovina Moda. Stavbo je kupil lokalni podjetnik Luka Volovec in jo obnavlja v njeni prvotni podobi.