L. M.

Nedavno nas je uslužbenec ene od Petrolovih bencinskih črpalk na območju Novega mesta opozoril na vse pogostejše tatvine goriva. 

»Že več let Romi in tudi drugi pridejo na bencinski servis, v vozilo natočijo gorivo in se odpeljejo. Skratka gorivo si postrežejo zastonj.

Zaposleni takoj prepoznamo te tatove, prihajajo eni in isti, a si ne upamo oz. ne smemo nič narediti.

Na policijo odstopimo pisno prijavo kaznivega dejanja, vendar jo ta dobi šele čez več dni, in ne isti dan, da bi voznika izsledila. Telefonsko policije ne kličemo, saj v večini primerov ne naredi nič, ker da so posnetki nadzornih kamer preslabi, ni videti tablice in vozila. Če pa se že kaj vidi, tablice ne pripadajo pravemu vozilu ali pa se ne prepozna osebe,« pravi naš vir in dodaja, da so delavci Petrolu že predlagali uvedbo drugačnega sistema točenja goriva, kot ga imajo npr. v Italiji – da se najprej plača in šele potem toči. A v podjetju nočejo o tem nič slišati.

Kraje redno raziskane

Delavec pove še, da so kraje raziskane le v redkih primerih. »

Ko policija odkrije storilca, zaprosijo za pregon zoper znanega storilca. Tega ne podajamo, če on plača. Policija mu reče, da naj gre plačat gorivo, kar naredi in pregon zoper njega je umaknjen. Skratka, če želite imeti zastonj gorivo, pridite na bencinski servis in veselo točite. Če vas policija morda dobi, boste lahko prišli plačat pozneje,« pripoveduje zaposleni na bencinskem servisu in dodaja, da nepreiskane tatvine goriva končajo pri zavarovalnici.

 »Policija ima ogromno dela za nič, bolj deluje kot nekakšen izterjevalec za bencinski servis.«

JV Slovenija ne izstopa

Da tatvine goriva niso tako velik problem, pravijo v Petrolu, d. d., Ljubljana, ki ima po Sloveniji 317 prodajnih mest. »Povsod občasno zaznamo primere neplačila goriva, ki jih obravnavamo z vso resnostjo. Vsak tak primer ustrezno evidentiramo, ob sumu namernega dejanja pa obvestimo krajevno pristojno policijsko postajo in z njo sodelujemo v skladu z veljavno zakonodajo.«

Na naše vprašanje, ali območje JV Slovenije in Novega mesta morda pri teh dejanjih izstopa, v družbi Petrol povedo, da na podlagi njihovih evidenc območje JV Slovenije statistično ne izstopa, število zaznanih primerov naj bi bilo celo pod slovenskim povprečjem.

»Kraje goriva se razpršeno pojavljajo po vsej Sloveniji, pogostejše so v večjih urbanih središčih. Tatvin sicer ne analiziramo po regijah, ravno tako ne po kakršnih koli družbenih oz. etničnih skupinah.«

L. M.

Škoda ni tako velika

Mesečne oz. letne škode zaradi tatvin goriva v Petrolu ne želijo razkrivati. »Podrobni podatki o finančnem obsegu škode so namenjeni interni uporabi. Takšnih primerov res ni veliko in njihov vpliv na poslovanje ni pomemben. Večinoma gre za nenamerna neplačila, pri čemer stranke obveznosti naknadno poravnajo, zato je skupni obseg škode obvladan.«

Varnost prva

Poudarjajo, da jim je varnost zaposlenih in strank vedno na prvem mestu. Vsa prodajna mesta imajo zato ustrezno tehnično varovana, vključno z videonadzorom in drugimi tehničnimi sistemi, skladno z zakonodajo. Podjetje nenehno uvaja dodatne preventivne in organizacijske ukrepe za zmanjševanje tveganj in izboljševanje varnosti.

»Preprečevanje tatvin ali kakršno koli fizično posredovanje pri tatvini goriva pa ne sodi med naloge zaposlenih. Ti so usposobljeni, da v takih primerih ravnajo v skladu z internimi postopki in da skrbijo predvsem za lastno varnost in varnost strank.«

Spremenjen sistem plačevanja – najprej plačaj, nato toči –, pravijo v Petrolu, so že uvedli na prodajnih mestih brez osebja oz. tam, kjer je omogočeno točenje goriva izven delovnega časa. »Pri preostalih prodajnih mestih sistem prilagajamo različnim okoliščinam in potrebam uporabnikov, ob upoštevanju varnosti, učinkovitosti in uporabniške izkušnje.«

Servisi na udaru

In kaj pravi policija? Na Policijski upravi (PU) Novo mesto ugotavljajo, da v zadnjih letih najpogostejša prizorišča tatvin goriva ostajajo bencinski servisi, tam je največ tovrstnih kaznivih dejanj. Pojavljajo se tudi na avtocestnih počivališčih in gradbiščih, kjer so oškodovani predvsem avtoprevozniki oz. vozniki tovornih vozil in lastniki delovnih strojev, iz katerih storilci kradejo gorivo.

Kadar gre za krajo goriva iz vozila, storilci uporabljajo prirejena vozila za črpanje goriva iz rezervoarjev parkiranih vozil. Med pripravljalnimi deli so pogoste tatvine registrskih tablic ter uporaba pokrival in drugih sredstev, s katerimi storilci otežijo prepoznavo po videonadzornih sistemih.

Manj tatvin

Lani so na območju novomeške policijske uprave (do konca novembra) obravnavali 124 tatvin goriva na bencinskih servisih, v letu 2024 158, še leto pred tem 188. Med letoma 2018 in 2022 so povprečno na leto obravnavali 40 tatvin goriva na servisih.

Nekatere tatvine zaposleni na bencinskih servisih neposredno zaznajo in takoj prijavijo na številko 113. »Ob avtocesti so ob takojšnjem obveščanju in sporočanju drugih podatkov policisti pogosto uspešni pri odkrivanju storilcev,« pravijo na PU Novo mesto in dodajo, da uslužbenci bencinskih servisov pogosto oddajo pisne prijave o krajah goriva, ki so bile ugotovljene naknadno, z videonadzornim sistemom.

Zdaj prekršek

In kakšne so kazni? Če je dejanje opredeljeno kot tatvina v kazenskem postopku, mora prijava vsebovati tudi predlog za pregon, saj policija brez tega nima pravne podlage za vložitev kazenske ovadbe. Prijavam so pogosto priloženi fotografije in videoposnetki domnevnih storilcev, ki policiji pomagajo pri ugotavljanju identitete.

V skladu z novim Zakonom o nujnih ukrepih za zagotavljanje varnosti pa se nekatere manjše tatvine (do 500 evrov) obravnavajo kot prekršek. Zoper storilca se lahko izreče globa, pri čemer predlog oškodovanca za pregon ni potreben.

Pred tem je policija tatvine goriva na bencinskih servisih obravnavala kot kaznivo dejanje tatvine po 204. členu KZ RS. Za tatvine majhnih vrednosti – to je do 500 evrov – je zagrožena denarna kazen ali zapor do enega leta.