Foto: osebni arhiv

Veliko buč ima po 50 kilogramov, največja in najtežja doslej pa tehta celo 60 kilogramov. Zanimivo je, da slednja izstopa tudi po barvi – edina je svetle oz. skoraj bele barve, ostale so oranžne.

Svinje planejo na buče

»Buče sadim zaradi prašičev, saj jih imajo zelo radi – surove nasekam s sekiro in jim jih postrežem dvakrat na dan, zjutraj in zvečer. Kar planejo, pravzaprav so jim za sladico. So polne vitaminov, tudi svinjsko meso je zato boljše,« pove Marjan Kos, ki se kar čudi, da so buče kljub julijski suši letos tako lepo cvetele, se razrastle in obrodile.

Pove, da je zanje še kako pomembna primerna zemlja – biti mora rahla in peščena, zato Marjan njivo jeseni vedno zaorje, da se čez zimo spočije. Poslužuje se tudi kolobarjenja.

Kako jih sadi in neguje

"Buče posadim v začetku maja, da zaradi morebitne slane prej seme ne bi pozeblo. Sadim jih v vrsto, zraven dodam veliko predelanega hlevskega gnoja, oz. humusa. Buče zagotovo ne marajo umetnih gnojil in herbicidov za plevel, zato jih dvakrat okopljem ročno.«

»Zelo sem vesel, da mi je uspelo kljub suši pridelati tako velike buče, a brez matere narave ne bi šlo. Imam skrito željo, da pridelam še sto kilogramsko, a vem, da bo zaradi podnebnih sprememb to težko. Sam bom naredil vse, kar lahko,« pove Marjan, ki je iz večjih buč že odvzel semena in jih posušil. Tako bo imel seme za prihodnje leto že pripravljeno.

Bučke rad tudi komu podari

Z manjšimi bučkami je okrasil svojo domačijo, marsikak mimoidoči pa si bučko zaželi za domov ali za prihajajočo noč čarovnic in Marjan jih z veseljem podari.

Tudi sicer je zadovoljen z letino, trud se je poplačal – to velja tako za poljedelske pridelke, kot so krompir, koruza itd., kot za vinograd. Slednje lahko potrdi tudi ekipa uredništva Dolenjskega lista, ki se je že posladkala z Marjanovim sladkim grozdjem.