J. D.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dolenjski list za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Študentski »lajf« je drag: najemnine, prevozi, študijske potrebščine, žuri, fitnes in še prehrana so kar velik zalogaj za študenta in družino. Stroške prehrane v Sloveniji blaži sistem subvencioniranih študentskih obrokov, ki koristi tudi gostincem. Študentom omogoča, da si cenovno dostopnejši obrok privoščijo v gostilnah, picerijah in lokalih hitre prehrane, vključenih v sistem. Podobne oblike podpore poznajo tudi drugod po Evropi, čeprav se razlikujejo po organizaciji, upravičencih in izbiri ponudnikov. Tudi pri nas pa študentsko kosilo ni povsod enako: ponudba, doplačila in kakovost obrokov se med študijskimi središči razlikujejo.

Zadovoljnejši v Novem mestu

21-letni študent medicine Miha, ki študijske obveznosti in uporabo bonov deli med prestolnico in Dolenjsko, opozarja na ključne razlike med okoljema: »Razlike med Ljubljano in Novim mestom so očitne. V Ljubljani je ponudbe veliko, vendar nekateri gostinci sistem izkoriščajo: nižajo kakovost hrane ali zmanjšujejo porcije, čeprav bi morali študenti po normativih dobiti enak obrok kot redni gosti. V Novem mestu pa se gostinci resnično trudijo. Pri mnogih doplačilo ni maksimalno, porcije so poštene, zraven pa skoraj vedno dobiš še juho in solato.« Miha dodaja, da so za študentski žep pomembni tudi ponudniki z nizkim ali ničelnim doplačilom, kot so npr. pekarne, ki omogočajo hiter jutranji prigrizek.

J. D.

Najbolj priljubljena Cubus in Huda

Na ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport (MGDŠ) poudarjajo, da je ponudba v jugovzhodni Sloveniji in Posavju že nekaj let stabilna. Trenutno na tem območju deluje 16 ponudnikov subvencionirane prehrane v skupno 17 gostinskih obratih v Novem mestu, Krškem, Brežicah in Trebnjem. Po podatkih ministrstva so študenti od januarja do avgusta 2026 v regiji največ bonov unovčili v novomeški piceriji in špageteriji Cubus, kjer cena študentskega obroka znaša 7,60 evra, in brežiški piceriji Huda. Močno se je okrepila tudi državna finančna spodbuda. Še v začetku leta 2023 je državna subvencija znašala skromnih 2,82 evra na obrok. Po več zaporednih uskladitvah in zakonodajnih spremembah pa je marca 2026 dosegla 5,19 evra na obrok.

Študentski obrok v lokalih na Dolenjskem in v Posavju po podatkih portala Študentska prehrana stane od 6,50 do devet evrov. Najcenejši je v Dijaškem in študentskem domu Novo mesto, kjer študent ob državni subvenciji doplača le 1,31 evra, v večini lokalov pa obrok stane okoli devet evrov. To je tudi najvišja dovoljena cena, ki se bo s 1. januarjem 2027 zvišala na 9,50 evra. Marca prihodnje leto je pričakovati tudi redno uskladitev subvencije z inflacijo, katere višina pa še ni znana.

Študentska-prehrana.si

Študentski bon kot most do drugih gostov

Kako pa na sistem gledajo lokalni ponudniki? V Gostišču Loka iz Novega mesta, kjer v sistemu subvencionirane prehrane sodelujejo dve leti, opažajo pozitiven trend. Vodja gostišča Mitja pojasnjuje, da dnevno v povprečju postrežejo okoli 30 študentskih menijev, število študentskih obiskovalcev pa iz leta v leto raste. »Pogoji razpisa se nam zdijo povsem ustrezni in ne bi spreminjali ničesar,« pravi. »Študentski boni nam prinašajo nove zveste stranke vse leto. Pogosto se družine ob koncih tedna ali večerih odločijo jesti pri nas ravno zato, ker lahko eden od otrok koristi ugodnost študentskega bona. Tako pridobimo celotno družino. Ali pa študent pride jest s prijatelji, ki nimajo bonov, in tako dobimo nove redne goste.«

Namesto bonov menze?

Povsem drugačen pogled pa zastopajo v študentskem društvu Iskra iz Ljubljane, v katerem s kampanjo Menze zdaj! ostro kritizirajo tržni model subvencioniranja zasebnih gostincev. Opozarjajo, da se celotna ponudba preveč opira na profitne interese gostincev in verige hitre prehrane. Namesto prenašanja javnega denarja zasebnikom zahtevajo ponovno vzpostavitev javnih, neprofitnih študentskih menz pod okriljem univerz in države, ki bi zagotavljale prehransko uravnotežene in vsem dostopne obroke vse leto.