Gregor Bernard

Konec februarja in v začetku marca je bil namreč spomladanski vrhunec selitve žerjavov pri nas. Njihove selitve že vrsto let spremljajo v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS).

Žerjavov med selitvijo ni težko opaziti. Selijo se v velikih jatah v formaciji, ki jo lahko opazimo že od daleč, še prej pa jih slišimo, saj med letom glasno »trobijo«. Žerjavi so izjemni jadralci in na svojih dolgih selitvah vešče izkoriščajo zračne tokove in prednosti leteče jate klinaste oblike. Letijo z iztegnjenim vratom in iztegnjenimi nogami tako kot štorklje. Žerjavi v Sloveniji ne gnezdijo, Slovenijo le preletijo oziroma si med letom spočijejo in se nahranijo na večjem mokrotnem območju, kot se je pred kratkim že zgodilo ob Temenici v Prečenski dolini.

Navadni žerjav (Grus grus) je s telesom, velikim do 120 cm, in razponom kril tudi čez dva metra ena največjih evropskih ptic. Perje ima modrikasto sivo, gnezdeči osebki pa dobijo rjasto rjav pridih zaradi barvil v barjanskih vodah, v bližini katerih gnezdijo. Kljun je okraste barve, grlo in sprednji del vratu sta črna, hrbtni del vratu pa je bel. Na vrhu glave ima žerjav golo kožo rdeče barve. Dolga črna letalna peresa dajejo vtis košatega repa. Mladostni osebki so bolj enotno sivo obarvani.

Spomladanska selitev leta 2024 je bila največja od začetka spremljanja selitev, saj je bilo preštetih več kot 100.000 žerjavov. Bomo videli, ali bodo letošnje številke še večje. Mogoče bomo v prihodnosti lahko poročali tudi o vzpostavljenem rednem počivališču, prezimovanju ali celo o uspešnem gnezdenju v Sloveniji. K boljšemu spremljanju in poznavanju vrste zelo pomagajo podatki o selitvah žerjavov, ki jih prispevajo prostovoljci iz vse Slovenije. V DOPPS vse opazovalce pozivajo, da svoja opažanja žerjavov sporočijo Dejanu Bordjanu po elektronski pošti na naslov dejan.bordjan@gmail.com.