V Sloveniji vse več pljučnega raka pri ženskah, a uspehi pri drugih rakih
Pomlad je pred vrati, dnevi bodo daljši, sonce močnejše. V tem času, ko nas vabi na prosto, pa ne smemo pozabiti na zaščito pred sončnimi žarki, saj je kožni rak daleč najpogostejši rak pri nas.
A kožni rak ni edina rakava bolezen, ki vsako leto prizadene na tisoče Slovencev – nekatere oblike raka so v porastu, druge uspešno obvladujemo. Kako smo kot družba uspešni v boju z rakom?
Vsako leto v Sloveniji za rakom zboli skoraj 17.500 ljudi, več kot 6.000 jih umre. Medtem ko so nekateri raki, kot je rak materničnega vratu, zaradi presejalnih programov v upadu, se drugi, na primer pljučni rak pri ženskah, vztrajno širijo. Zakaj in kaj lahko storimo?
Kožni rak – najpogostejši rak, na katerega pogosto pozabimo
Kožni rak, predvsem nemelanomski kožni rak, je daleč najpogostejša oblika raka v Sloveniji, predstavlja namreč kar 25,4 % vseh novo odkritih rakov. Pogosto je posledica dolgotrajne izpostavljenosti sončnim žarkom brez zaščite, hkrati pa je eden redkih rakov, ki ga lahko v veliki meri preprečimo z doslednim upoštevanjem zaščite pred UV-žarki.
Zato v času, ko se dnevi daljšajo, sonce pa postaja močnejše, strokovnjaki opozarjajo, naj ne pozabimo na redno uporabo zaščitnih krem z visokim zaščitnim faktorjem (SPF 30 ali več), pokrival in oblačil, ki pokrijejo kožo, in izogibanje soncu med 10. in 16. uro, ko so žarki najmočnejši.
A kožni rak je le eden od številnih, ki nas ogrožajo – medtem ko imamo zoper nekatere učinkovite načine preprečevanja, pri drugih še vedno iščemo poti do zgodnjega odkrivanja in boljšega zdravljenja.
Vse več žensk s pljučnim rakom
Čeprav je pljučni rak dolgo veljal za "moško bolezen", saj so moški več kadili, se danes trend spreminja. Po podatkih Onkološkega inštituta Ljubljana pri nas letno za pljučnim rakom zboli okoli 1.600 ljudi – 1.000 moških in 600 žensk. Medtem ko število moških zbolelih počasi upada, se število žensk s to diagnozo iz leta v leto povečuje.
Pred desetletjem je za pljučnim rakom zbolelo okoli 400 žensk letno, danes pa že 600. Zakaj? Vzrok je predvsem kajenje, ki je glavni dejavnik tveganja za pljučnega raka. Kot pojasnjujejo strokovnjaki, to odraža vzorce izpred dvajsetih in več let, saj se pljučni rak razvije šele dolgo po tem, ko se je telo začelo spopadati s škodljivimi vplivi. Medtem ko so v preteklosti kadili predvsem moški, je s spremembo družbenih norm začelo kaditi vse več žensk – in zdaj se to žal kaže tudi v porastu bolezni.
Strokovnjaki opozarjajo, da bo število žensk s pljučnim rakom najverjetneje še naprej naraščalo, zato je še toliko pomembneje mladim preprečiti začetek kajenja in spodbuditi kadilce, da opustijo to navado. Kot poudarjajo na Onkološkem inštitutu: »Pozitivne učinke prenehanja kajenja lahko zaznamo kadarkoli, saj tveganje za nastanek pljučnega raka upada takoj po prenehanju kajenja.«
Kateri raki so pri nas najpogostejši?
Med vsemi vrstami rakavih bolezni v Sloveniji prednjači nemelanomski kožni rak, ki predstavlja kar 25,4 % vseh rakov. Sledijo mu rak prostate (9,4 %), pljučni rak (9,4 %), rak dojk (8,6 %) in raki debelega črevesa in danke (7,4 %). Ti skupaj predstavljajo kar 60 % vseh novih primerov raka v Sloveniji.
Zelo pomembno je, da so številni najpogostejši raki povezani z nezdravim življenjskim slogom – predvsem s kajenjem, pitjem alkohola, nezdravo prehrano, premalo gibanja in prekomerno telesno težo. Zato strokovnjaki poudarjajo pomen primarne preventive, ki lahko prepreči sam nastanek raka, ter sekundarne preventive, ki omogoča zgodnje odkrivanje in uspešno zdravljenje (npr. programi DORA, ZORA in SVIT).
Slovenija v vrhu Evrope po številu bolnikov
Čeprav nas je manj kot dva milijona, se Slovenija glede na pogostost raka uvršča v zgornjo tretjino evropskih držav. Po podatkih Evropskega informacijskega sistema za raka (ECIS) za leto 2022, v Sloveniji na 100.000 prebivalcev zboli 605,2 ljudi, kar nas postavlja ob bok državam, kot so Nizozemska, Hrvaška, Madžarska in Belgija.
Po stopnji umrljivosti smo prav tako visoko – 302,1 smrti na 100.000 prebivalcev, kar pomeni, da se tudi po smrtnosti zaradi raka uvrščamo med države z največjim bremenom te bolezni.
Rak materničnega vratu: manj primerov, a veliko odkritij zgodnjih sprememb
Rak materničnega vratu je eden redkih rakov, ki ga lahko z učinkovitim presejanjem skoraj v celoti preprečimo. Slovenija ima že od leta 2003 organiziran presejalni program ZORA, ki je eden najboljših v Evropi in svetu. Rezultati so izjemni: od uvedbe programa se je pojavnost raka materničnega vratu zmanjšala s približno 200 primerov letno na okoli 110. Tudi umrljivost je padla – iz 9 na 100.000 prebivalcev leta 1985 na 2,5 leta 2021.
Zaradi uspešnega presejalnega programa danes odkrijemo več predrakavih sprememb, ki jih zdravniki pravočasno zdravijo in s tem preprečijo razvoj raka. Prav zato morda v javnosti kroži vtis, da je tega raka veliko, saj ženske okoli nas govorijo o posegih na materničnem vratu – a dejansko gre za zgodnje odkritje, ki reši življenje.
Rak materničnega vratu je skoraj vedno posledica okužbe s HPV, ki je najpogostejša spolno prenosljiva bolezen. Zato je poleg presejalnega programa izjemno pomembno tudi cepljenje proti HPV, ki dokazano preprečuje okužbo in s tem raka.
Kaj lahko naredimo?
Čeprav številke kažejo, da se z rakom sooča vedno več Slovencev, imamo kot posamezniki in družba še vedno veliko možnosti za preprečevanje. Ključne so opustitev kajenja, zmerno pitje alkohola (ali nič), zdrava prehrana s čim manj predelane hrane, redno gibanje, vzdrževanje zdrave telesne teže, zaščita pred soncem in udeležba v presejalnih programih (DORA, ZORA, SVIT).
Ob tem ne gre pozabiti na pomen duševnega zdravja, saj raziskave kažejo, da tudi dolgotrajen stres lahko prispeva k razvoju bolezni.
Preventiva je ključ
Čeprav je rak pogosto nepredvidljiva bolezen, pa lahko velik del primerov preprečimo ali odkrijemo pravočasno, če smo pozorni nase, redno hodimo na preventivne preglede in se odločimo za zdrav način življenja. Kot kaže zgodba raka materničnega vratu, dobri programi rešujejo življenja. Pri pljučnem raku pa nas čaka še veliko dela, predvsem pri preprečevanju kajenja pri mladih.
Kot poudarjajo na Onkološkem inštitutu: »Z vsakim letom, ko človek preneha kaditi, tveganje za raka pada. Nikoli ni prepozno za spremembo.«
