Praznik samostojnosti in enotnosti in god sv. Štefana
Slovenija v spomin na razglasitev rezultatov plebiscita, na katerem se je 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev pred 34 leti odločilo za samostojno Slovenijo, danes praznuje dan samostojnosti in enotnosti. Večina slovesnosti v počastitev državnega praznika se je zvrstila v minulih dneh, danes pa bo vrata državljanom odprla predsedniška palača.
##IMAGE-2101188##
Državni praznik ima korenine konec 80. let prejšnjega stoletja, ko so se v Sloveniji, ki je bila takrat del Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ), začele težnje za uvedbo demokracije in samostojno državo.
Po skupnem dogovoru med opozicijo in Demosovo vlado je plebiscit o tem, ali naj gre Slovenija po samostojni poti, potekal 23. decembra 1990. Ob 93,2-odstotni volilni udeležbi se je za odcepitev izreklo okoli 95 odstotkov volivcev, ki so oddali glas. To je pomenilo 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev. Da je plebiscit uspel, je bilo znano že nekaj po 22. uri.
Izide plebiscita, po katerem so stekle priprave na potrditev samostojnosti 25. junija 1991, so v slovenski skupščini uradno razglasili čez tri dni, 26. decembra. Ta dan zato vsako leto obeležujemo dan samostojnosti in enotnosti, ki je državni praznik in dela prost dan.
V počastitev državnega praznika bo danes v predsedniški palači dan odprtih vrat, pred palačo pa bo med 9. in 16. uro postrojena častna straža garde Slovenske vojske. Obiskovalce bo sprejela predsednica republike Nataša Pirc Musar.
Večina slovesnosti v počastitev dneva samostojnosti in enotnosti je sicer potekala že v minulih dneh na čelu s petkovo osrednjo državno proslavo in slavnostno sejo DZ. V četrtek pa je v ljubljanski stolnici potekala tudi maša za domovino.
Na god svetega Štefana po državi tradicionalni blagoslovi konj
Ob današnjem godu sv. Štefana, izročilnega zavetnika konj, ki ga krščanska Cerkev slavi kot prvega mučenca, se bo na Dolenjskem, v Beli krajini, Posavju in drugje po državi zvrstila vrsta blagoslovov konj. Najmnožičnejši tradicionalni zbor Štefanovo 2024 prirejajo v Dolenji Stari vasi pri Šentjerneju, kjer se običajno zbere več kot 150 konjenikov.
V Šentjerneju na Dolenjskem, kjer prostovoljsko Gasilsko društvo Dolenja Stara vas in občina prirejata tradicionalni 166. blagoslov konj, se bodo konjeniki ob 9. uri začeli zbirati na hipodromu.
Konjeniška povorka se bo od tam pol ure pozneje odpravila proti cerkvi sv. Frančiška Ksaverja, ki stoji na mestu nekdanje cerkve sv. Štefana v Dolenji Stari vasi, kjer se bo ob 10. uri začel obred z blagoslovom. Predstavili se bodo domači konjeniki in njihovi gostje.
Šentjernejski organizatorji opozarjajo, da bodo zaradi prireditve cesta čez središče Šentjerneja in bližnje lokalne ceste zaprte med 9.30 in 10.30. Promet bodo usmerjali redarji in policisti.
Konje na današnji dan običajno blagoslavljajo še v številnih krajih po državi. Na primer v Šentrupertu na Dolenjskem, Gorenjih Sušicah pri Dolenjskih Toplicah, v Semiču v Beli krajini, v Šentrupertu na Dolenjskem, Šentjanžu na Dolenjskem, v Goriški vasi pri Škocjanu in v Štefanu pri Trebnjem. V Posavju v Kapelah in Pišecah, potem v Harijah v Brkinih, v Vipavi, Laškem, na Igu, v Šentilju pri Velenju, pri dvorcu Rakičan v Prekmurju, v Orehku v občini Postojna in še drugje.
Sv. Štefan je bil sicer jeruzalemski diakon, ki so ga zaradi oznanjanja krščanske vere obsodili na smrt s kamenjanjem, za zavetnika konj in živine na splošno pa so ga v srednji in severni Evropi razglasili kot nadomestilo za eno od poganskih božanstev, ki je indoevropskim ljudstvom varovalo konje ter živino.
Po legendi naj bi sv. Štefan z znamenjem križa ukrotil divjega konja, s čimer je, kot je v Prazničnem letu Slovencev zapisal etnolog Niko Kuret, v očeh ljudstva prevzel zavezništvo nad konji. Blagoslov konj ob njegovem godovanju prvič omenja nek rokopis iz Triera v Nemčiji iz 10. stoletja, na slovenskih tleh pa je o tem obredu v Nevljah pri Kamniku in na Kranjskem prvi poročal polihistor Janez Vajkard Valvasor.
