Odprli kostanjeviški del mednarodne Poti cistercijanov
Pred Galerijo Božidar Jakac - Muzejem moderne in sodobne umetnosti v Kostanjevici na Krki so danes odprli kostanjeviški del slovenskega odseka mednarodne pohodniške Poti cistercijanov. Gre za del projekta šestih držav, namenjenega opisu in ohranjanju kulturne dediščine cistercijanov v Evropi.
Pot cistercijanov je več kot 6300 kilometrov dolga mednarodna pohodniška pot, ki povezuje 17 cistercijanskih samostanov v šestih evropskih držav. Del omenjene poti poteka tudi preko Slovenije, kjer sta dva cistercijanska samostana - v Stični, kjer samostan deluje še danes, in v Kostanjevici na Krki, kjer v nekdanjem samostanu deluje Galerija Božidar Jakac.
Stiški del slovenskega odseka pohodniške poti so odprli septembra lani, danes pa so v Kostanjevici ob Krki odprli še kostanjeviški del. Po besedah kustosinje in koordinatorice kostanjeviškega dela projekta Kristine Simončič je slovenski del mednarodne pohodniške Poti cistercijanov dolg 112 kilometrov in razdeljen na štiri pohodne sklope, dolge med 24 in 33 kilometri. Prvi sklop se začne pred Galerijo Božidar Jakac in poteka do Otočca, drugi del nato teče do Straže, tretji do Žužemberka, četrti pa do samostana v Stični. Pot poteka po drugih, že urejenih poteh, in ni posebej označena, je pa pohodnikom v pomoč na voljo aplikacija, ki so jo razvili posebej za ta namen, je povedala.
Hkrati so v Kostanjevici na Krki uredili ločeno enodnevno krožno pot, ki se začne in končna pred galerijo Božidar Jakac. Dolga je 17,5 kilometra, zanjo pa naj bi pohodniki potrebovali okoli štiri ure in pol.
Po besedah kustosinje je ureditev mednarodne Poti cistercijanov nastala v okviru projekta Cisterscapes, kulturna krajina cistercijanov, v katerega je vključenih šest evropskih držav - poleg Slovenije še Nemčija, Francija, Avstrija, Češka in Poljska.
Namen projekta, ki še ni povsem končan, je povezovanje in ohranjanje kulturne krajine ter dediščine cistercijanov v Evropi. Pri tem v Sloveniji ob podpori ministrstva za kulturo sodelujeta Galerija Božidar Jakac in Muzej krščanstva na Slovenskem.
Sodelavci galerije so za potrebe projekta podrobneje raziskali kostanjeviški samostan, njegov vpliv na takratno pokrajino in družbo ter njegovo zapuščino. Vse ugotovitve so vpisali v posebno bazo, ki je prosto dostopna na spletu.
S projektom so kandirali tudi za Znak evropske dediščine in bili pri tem uspešni. Aprila letos so bili vsi partnerji projekta nagrajeni z Znakom evropske dediščine, ki ga podeljuje Evropska komisija.
Po besedah direktorice Muzeja krščanstva na Slovenskem Nataše Polajnar Frelih so cistercijani kontemplativni red, ki deluje po načelu moli in delaj. Na slovenskem sta od 13. stoletja delovala dva njihova samostana - v Stični in Kostanjevici na Krki. Oba sta bila razpuščena v času reform Jožefa II. v 18. stoletju. Konec 19. stoletja so cistercijani samostan v Stični znova obudili in deluje še danes. Samostan v Kostanjevici na Krki pa je bil prepuščen posvetni rabi. V času II. svetovne vojne je bil požgan in delno razrušen, leta 1957 pa je stekla njegova obnova. Od leta 1974 v samostanu deluje Galerija Božidar Jakac.
Kustosinja in koordinatorica kostanjeviškega dela projekta Kristina Simončič o slovenskem delu mednarodne pohodne in ločeni enodnevni krožni pohodni poti po okolici Kostanjevice na Krki
Direktorica Muzeja krščanstva na Slovenskem Nataša Polajnar Frelih o cistercijanih
