Novo mesto vse bolj postaja mesto arheologije, ki se nezadržno širi iz muzejskih zbirk v mesto in med meščane, ki prazgodovinsko dediščino dobro sprejemajo in, kot je pokazal prvi praznik situl, komaj čakajo, da se na Marofu odpre arheološki park Situla.

Novomeščani so v soboto na najlepši način, z množičnim obiskom prireditev prvega praznika situl, dokazali, da njihovo mesto upravičeno nosi ime mesto situl in da je odločitev o ureditvi arheološkega parka na Marofu pravilna. Pestro dogajanje se je dopoldne začelo na Kapiteljski njivi, kjer si je arheološka izkopavanja pod vodstvom arheologa Boruta Križa v dveh skupinah ogledalo blizu dvesto Novomeščanov, nadaljevalo pa popoldne na Glavnem trgu in proti večeru na vrtovih Dolenjskega muzeja.

Kapiteljska njiva je nedvomno eno izmed najpomembnejših in najbogatejših arheoloških najdišč v Evropi. Izkopavanja na Kapiteljski njivi neprekinjeno potekajo že trideset let, kar je svojevrsten fenomen, saj nikjer v Evropi arheološke raziskave na istem najdišču ne potekajo neprekinjeno že toliko časa. V tem času je bilo na Kapiteljski njivi raziskanih kar 2.100 grobov, od tega skoraj 300 grobov iz pozne bronaste dobe, 1.100 grobov iz halštatske oziroma starejše železne dobe in 720 grobov iz časa latena oziroma mlajše železne dobe. Najdenih je bilo blizu 10.000 predmetov, med njimi tudi pet situl.

Vodja izkopavanj, arheolog in kustos Dolenjskega muzeja Borut Križ, je, nekoliko presenečen nad tako množičnim obiskom, predstavil zgodovino izkopavanj na Kapiteljski njivi, kjer so naši predniki pokopavali svojce celo prvo tisočletje pred našim štetjem v času bronaste, starejše železne in mlajše železne dobe. Na Kapiteljski njivi je bila najdena večina v Sloveniji izkopanih situl in velika večina v svetu najdenih steklenih jagod, ki so jih uporabljali za nakit, poleg tega pa so arheologi v treh desetletjih na Kapiteljski njivi izkopali številne ostanke orožja in predvsem ogromno posodja, v katerem so pokojnikom v grobove prilagali hrano in pijačo, ki naj bi jo ti potrebovali na onem svetu. Tako si lahko na osnovi vsega izkopanega precej dobro pojasnimo, kako so na vzpetini nad Krko v prazgodovini živeli naši predniki.

Po dopoldanskem vodenem ogledu izkopavanj na Kapiteljski njivi so popoldne za živahno dogajanje v mestnem jedru poskrbeli obiskovalci iz novomeške prazgodovine na čelu s halštatskim knezom in kneginjo in številnimi rokodelci, ki so Novomeščanom predstavili gospodarsko dejavnost njihovih prazgodovinskih prednikov.

Podobe na situlah in pasovih dovolj dobro opisujejo življenje "Novomeščanov" v prvem tisočletju pred našim štetjem, tedanjo "modo" in dejavnosti, s katerimi so se ukvarjali, od lova in ribolova do rokodelskih obrti, tako da je rekonstrukcija oblačil in običajev, za katero je s sodelavci poskrbel Dolenjski muzej, precej natančna, seveda pa za prazgodovinskimi prebivalci Marofa ni ostal noben notni zapis, tako da je glasba, ki so jo izvajali godci, bolj domišljijski približek tistega, kar so na podobna glasbila igrali tedanji glasbeniki.

Kot je povedala direktorica Dolenjskega muzeja Jasna Dokl Osolnik, so tako noše, v katere so bili oblečeni člani novomeške folklorne skupine Kres in rokodelci, kot tudi nekateri predmeti in veščine že zametek tistega, s čimer bodo življenje prazgodovinskih prebivalcev Novega mesta prikazovali obiskovalcem Arheološkega parka Situla.

Proti večeru se je srž dogajanja praznika situl, s katerim so v Dolenjskem muzeju zaznamovali tudi tradicionalno že 14. vseslovensko poletno muzejsko noč, preselila na muzejske vrtove, kjer so se obiskovalci lahko fotografirali s halštatskim knezom in kneginjo ter njunimi vojščaki, si ogledali muzejske zbirke ter se okrepčali s kruhom, pečenim iz tistih žit, ki so jih poznali in sejali prazgodovinski prebivalci naselja na okljuku reke Krke. Otroci so se preizkusili v lokostrelstvu in iskanju skritega zaklada, udeleženci kuharske delavnice pa so doživeli nekoliko drugačno kuhinjo - postrvi, nasoljene s halštatsko soljo, so pekli v žerjavici, zavite v glino, tako kot naj bi si okusen obrok z ulovom iz reke Krke nekoč pripravljali tedanji prebivalci naselja nad najbrž tudi takrat zeleno dolenjsko lepotico.