Kako povečati poplavno varnost območij ob Krki in Savi?
Eno leto po katastrofalnih poplavah, ki so prizadele kar tretjino Slovenije, škoda še vedno ni sanirana, pa tudi še vedno niso začrtane vse smernice, s katerimi bi čim bolj omilili posledice poplav, ki so v zadnjem desetletju vse bolj pogoste. »V občini Kostanjevica je škoda dosegla 2,7 milijona evrov oziroma nekaj več kot tisoč evrov po prebivalcu občine,« je danes ob začetku strokovne konference o poplavni varnosti na območju spodnjega toka reke Krke, ki jo pripravlja občina Kostanjevica na Krki v sodelovanju z Društvom Josef Ressel in Savaprojektom, dejal župan občine Kostanjevica na Krki Mojmir Pustoslemšek.
Cilj konference, ki se je udeležujejo številni strokovnjaki z vseh področij, ki lahko kakorkoli vplivajo na poplavno varnost naših rek, je delno odgovoriti o možnostih zaščite pred tovrstnimi naravnimi nesrečami.
»Zavedamo se, da popolne zaščite glede specifične umestitve kraja v prostor ni, želim pa, da se na bodoče poplave čim bolj učinkovito pripravimo in z ukrepi omilimo njene posledice,« je še dodal Pustoslemšek, ki je med drugim opozoril, da bi lahko kratkoročno poplavno varnost v občini Kostanjevica na Krki povečali s čiščenjem pretočnih jarkov v Krakovskem gozdu, ki so jih ljudje po drugi svetovni vojni nehali čistiti in vzdrževati.
»Na območje tisoč hektarjev Krakovskega gozda se ob povečanih poplavah izliva odvečna voda, kaj pomenijo neočiščeni jarki, pa se je pokazalo lani, ko je Krka na območju mesta že upadala, takrat pa je nazaj pritisnila iz Krakovskega gozda in zalila obrtno cono,« je še dodal. Letos so že izdelali projekt za očiščenje teh jarkov.
Seveda na nivo Krke pa ob povečanem deževju vpliva tudi nivo Save, zato je vidik poplavne varnosti potrebno upoštevati tudi ob gradnji hidroelektrarn na spodnji Savi.
Na današnji konferenci bodo udeleženci soočili različne strokovne poglede na poplavo, je pa tema obširna, kompleksna in prepletena tudi z drugimi problemi, ob katerih se kažejo tudi konflikti različnih interesov. »Te konflikte interesov bo potrebno preseči s ciljem začrtanja prave poti k dolgoročnem reševanju poplavne ogroženosti, pri tem pa upoštevati tudi druge vidike, kot so ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine, kmetijstvo,« je dejal Aleš Plestenjak, namestnik glavnega direktorja Savaprojekta iz Krškega.
Ker gre torej za obsežen nabor varstvenih režimov, bo potrebno konstruktivno sodelovanje med vsemi strokami. Nikoli namreč ne vemo, kdaj bodo podivjane vode spet zalile naše domove, polja, ceste ...
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
