M. G.

Tu so leta 1986 začeli graditi nov dom z dvema dvoranama, ki je, tako kot v mnogih drugih manjših krajih, stičišče dogajanja vse leto. Kasneje so dobili večnamensko igrišče, primerno tudi za gasilske vaje in tekmovanja. Stari dom, zgrajen leta 1960, ki so ga preuredili v orodjarno, je v Mihelji vasi. Za tiste, ki teh krajev ne poznajo, naj povemo, da vasi ob glavni cesti, kjer je največ hiš, ločuje le tabla z imeni. Pravzaprav se hiše obeh vasi skoraj držijo druga druge, gasilska domova pa povezuje skupno ogrevanje.

»V društvu nas je okoli 200, s 24 operativnimi člani ter zadostno opremo in tehniko za to območje. Smo še kako uspešni ne le pri temeljnem poslanstvu, ampak tudi na tekmovanjih,« pove predsednik društva Gregor Rožič in v spodnji dvorani pokaže vrsto trofej z različnih tekmovanj v zadnjem desetletju. Na desni strani stene so na policah najvidnejši in lahko bi rekli tudi najprestižnejši pokali, ki so si jih na državnih tekmovanjih pridobile tudi gasilke in veteranke. Naprej se na policah v treh drugih vogalih lesketajo pokali z drugih tekmovanj, med katerimi imajo posebno težo tisti, ki so jih osvojili v Belokranjski gasilski ligi. »Medsosedski prestiž je nekako najbolj negotov. Vedno pritegne veliko mladine, navadno se odzovejo tudi starejši gasilci, za katere je to priložnost za druženje. Prostora v tej dvorani ni več, nekaj pokalov hranimo v skladišču. Do stoletnice društva prihodnje leto se jih bo zagotovo nabralo še nekaj, zanje bomo do takrat morali najti nov prostor,« je ena izmed »skrbi« predsednika Gregorja.