V nagovoru zbranim v Kočevskem rogu je predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Saje spomnil, da mineva 80 let od konca druge svetovne vojne, a da rane, ki jih povzročila vojna, še vedno niso zaceljene.

Vzrok za to po njegovih besedah ni »v namernem odpiranju brazgotin, temveč v tem, da te rane zaradi zgodovinskih okoliščin, pomanjkanja ustrezne volje in odsotnosti potrebnih dejanj v resnici nikoli niso bile zares oskrbljene. Zločini revolucionarnega nasilja do zdaj niso bili obsojeni, nedolžno ubiti niso bili oprani krivde, njihovi posmrtni ostanki pa še vedno nerazumno dolgo niso pokopani,« je dejal.

Opozoril je na nujnost primernega pokopa po vojni pobitih, saj sta »vsak pokop in grob priznanje in izraz človeškega dostojanstva«, hkrati pa na nujnost spravnega procesa. A, kot je dejal, sprave ne more biti brez resnice, prav tako ne odpuščanja brez priznanja krivde.

»Danes zato vnovič pozivamo odgovorne, da storijo, kar je prav. To pomeni, da jasno in javno obsodijo zločine, ki so se zgodili tukaj, da operejo madež s spomina nedolžno pobitih ter da poskrbijo za dostojen pokop teh žrtev. Kot najbolj dostojen kraj za to vidimo ljubljanske Žale,« je dejal.

Na drugi strani je pozval k odpuščanju ter preseganju razprtij, napetosti in delitev, »ki nas še danes bremenijo kot narod. Naj bolečina mrtvih postane temelj za gradnjo sprave, ki presega zamere in ideološke jarke. V spominu na trpljenje in izgubo naj nas vodi pogum za mir, za medsebojno spoštovanje in za obnovo zaupanja v skupno prihodnost. Samo tako bomo lahko hodili po poti resnične sprave - poti, ki jo tlakujejo resnica, a tudi ljubezen, potrpežljivost in upanje,« je dejal.

Preberite še ...

· Trajnost

Hranilnik energije: dodaten strošek ali ključ do energetske svobode?

Ob tem je dodatno opozoril, da sprava ni pozaba, »temveč pogumno priznanje resnice, hkrati pa je moč odpuščanja večja od maščevanja«.

Nova Slovenska zaveza je sicer v minulih letih spominsko slovesnost za pobite ob koncu druge svetovne vojne tradicionalno pripravljala ob breznu pod Krenom, prav tako v Kočevskem rogu, letos pa jo je prvič pripravila ob Jami po Macesnovo gorico. V njej so po ugotovitvah zgodovinarjev do izkopa ležale predvsem slovenske žrtve, povečini domobranci, ki so jih partizanske sile brez sodbe pobile ob koncu druge svetovne vojne.