Ocenjevanje in razstava kruha: 5-letna Sofia pomagala babici do super zlata
Kaj je lepšega kot vonj po domačem kruhu? Te dni je tako dišalo po Škocjanu.
V organizaciji Društva podeželskih žena Škocjan je v kulturnem centru potekalo že 16. društveno ocenjevanje in razstava kruha.
Odziv je bil odličen, saj – kot pove predsednica društva Albina Mlakar - so v oceno prejeli kar 105 kruhov, tako domačinov kot iz okoliških krajev, in tudi iz Ljubljane in okolice. Dela so imele dovolj kar tri tričlanske komisije, ki so ocenjevale kruhe, razvrščene v pet kategorij.
Kdo dosegel vseh 80 točk?
Najbolje so se odrezale tri pekačice, ki so za svoj kruh prejele prav vseh možnih 80 točk.
Vse so kaj takega dosegle prvič in bile presrečne, to so: Danica Kralj iz DPŽ Škocjan, ki je spekla praznični kruh, Suada Bratkovič iz Društva kmetic Šentjernej, ki je pripravila kruh z aronijo, ter Sofia Krmc s prazničnim kruhom - petletnica je pri peki kruha pomagala svoji babici Mileni Smrekar iz DPŽ Škocjan, pa so za spodbudo dali kruh zapisati kar na deklico.
Petletnica pomagala babici
Tako pove babica Milena, izkušena pekačica, ki že leta peče kruh tudi za ocenjevanje in menda skoraj vedno odnese zlato priznanje. K sreči je znanje in spretnosti že prenesla tudi na hči Simono, ta pa na malo Sofio, ki rada pomaga babici v kuhinji in se uči. »Morda pa kdaj prekaša celo svojo učiteljico,« se nasmeje Milena Smrekar.
Kruh še okrasila
Danica Kralj, ki ravno tako prihaja iz škocjanskega društva podeželskih žena, kjer je članica že 15 let, je bila prijetno presenečena, da je prejela super zlato priznanje.
»Velikokrat sem bila že zlata, ampak super zlata prvič. Očitno vaja res dela mojstra,« pove.
Dodala salo
Posebnost njenega prazničnega kruha je, da je res sladek, z aromo. Pripravila je klasično kvašeno testo za kruh, a ga je obogatila z limoninim sladkorjem, rumom, vanilijo, pa tudi jajca so v njem. Drobna skrivnost Daničinega kruha pa je, da je za maščobe vzela ne le maslo, ampak tudi salo.
»To je svinjska mast posebnega kosa pri prašiču, ki ga cvreš v mleku in brez soli. Takšno salo je potem nevtralno, lahko ga porabiš za karkoli, in kruhu da poseben okus,« pripoveduje Danica. Njen prazničen kruh je že tudi na zunaj prazničen – hlebček je obdala s kito, povrhu pa ga je okrasila s ptički in labodi.
Kruh z aronijo
Na tekmovanjih v peki kruha je že dolgo odlična tudi Suada Bratkovič iz DK Šentjernej, ki je za razne vrste kruha že prejela zlato priznanje, letos pa je navdušila s kruhom z aronijo.
Aronija je zelo zdravilna, zato se je navdušila za ta dodatek. Prav za tak kruh je lani dosegla že zlato priznanje, »v letu dni pa sem se očitno tako izurila, da sem zdaj zanj prejela kar vse točke. Čudovito!«
Suada, ki za svojo družino redno peče predvsem navaden kruh, pogosto pa se loti tudi ajdovega, pa kruha s krompirjem, je tokrat pripravila klasično kvašeno testo iz moke, kvasa, malo olja in soli. Je pa na hlebček iz 900 gramov moke vmešala 15 gramov aronije v prahu. »Kruh je dober, ima pa malce drugačen okus, in temnejši je na pogled,« pove Suada.
Pohvale, a še vedno diši po prašku
Tudi ostali kruhi so bili dobri in komisija je od 105 hlebov kar 62 pekačicam podelila zlato priznanje. 31 je bilo srebrnih in 12 bronastih.
Trem super zlatim so sledili: Nada Kirar za česnov kruh (79.8), Milena Korošec za praznični kruh (79.3), Mari Jakše za beli pšenični kruh (79,3), Katarina Matko za praznični kruh (79,2) itd.
Kruhe je pohvalil tudi predsednik strokovne komisije Blaž Košak, ki je dejal, so bili nasploh zelo lepi in okusni. Komisija je pod drobnogled vzela samo obliko hlebcev, skorjo, po prerezu pa tudi obliko in sestavo sredice, pa seveda okus in izgled.
Praznični kruh naj bo prazničen
Največ je bilo klasičnih pšeničnih, pa tudi mešanih in inovativnih, z dodatki, kot so aronija, česen, čebula, smetana. Nekaj je bilo prazničnih.
Pri slednjih si želi več prazničnosti, kar pomeni, da ni treba skopariti s sladkorjem, smetano, vanilijo, limonino lupinico. »Praznični kruh ni le kruh, premazan z jajcem, ampak naj bo prazničen tudi po okusu in sestavinah ter na pogled.«
Navdušil česnov kruh
Pri kruhih z dodatkih je Košaka še posebej navdušil česnov kruh, ki ga do sedaj še niso imeli, bolj pogost je s čebulo. »Eni je čisto malo zmanjkalo za super zlato,« je dejal.
Opozoril je tudi na napake, kot so pretiravanje s soljo, pa uporaba krp, s katerih se na kruh prenese vonj pralnega praška. Seveda je svojevrsten podvig tudi peka kruha v krušni peči, a večina ga peče v električni pečici, kar je lažje.
Peka kruha kot dopolnilna dejavnost na kmetiji
Omamno dišeče in dobre kruhe, ki so jih obiskovalci po koncu razstave in prireditve za nekaj evrov lahko tudi odnesli domov, je pohvalila tudi Terezija Lavrič v imenu Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto.
»Smisel ocenjevanj in razstav kruha in drugih izdelkov ni le povečanje kakovosti, ampak tudi ohranjanje dediščine naših babic pri izdelavi krušnih izdelkov in peke kruha na tradicionalen način v krušni peči. Ta znanja in tradicijo želimo ohranjati, jo nadgraditi z novimi inovativnimi izdelki in jih prenesti našim otrokom. Želimo ohranjati ljubezen in spoštovanje do vsakdanjega kruha in spodbujati peko in prodajo kruha in drugih krušnih izdelkov v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Tukaj vidim kot svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetijah kar dobre možnosti za dodaten zaslužek na marsikateri kmetiji,« je dejala.
Zahvala predsednice
»Čestitke in pohvale vsem, ki so zbrali pogum in prinesli kruh v oceno, saj s tem bogatimo naše znanje in ga prenašamo na mlade rodove,« pravi Albina Mlakar, ki se je vsem sodelujočim in članicam, ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji ocenjevanja, razstave in programa, zahvalila.
Zbrane je s spodbudnimi besedami sodelujočim na razstavi nagovoril tudi podžupan občine Škocjan Janez Lekše, sicer pa so prireditev, ki jo je prijetno povezovala Renata Dulc, popestrili nastopi otrok, harmonikarji in drugi.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.