Septembrski vrt: solato posejte zdaj, česen pride na vrsto oktobra
Letošnje vroče in sušno poletje je pustilo globok odtis tudi na naših vrtovih.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dolenjski list za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ob še tako dobrih razmerah, ko ste zagotovili redno namakanje, zastirke in senčenje rastlin, nekatere vrtnine niso dale pričakovanega pridelka. To velja zlasti za fižol, ki v vročih dneh odvrže cvetove, potem pa nimamo pridelka, prvo sajenje nizkega fižola nam je uničila suša.
Zato je še toliko pomembnejše, da redno pobiramo stroke, če smo ga posadili pozneje kot strniščni posevek. Ta nam bo zagotovil še nekaj jesenskih obrokov okusnega stročjega fižola.
Lepi septembrski dnevi še vedno omogočajo rast sočnih plodovk, tako še lahko pobiramo paradižnik, papriko, bučke, jajčevce, kumare, melone, lubenice. Pobirajmo jih redno, zlasti bučke, da razvijajo še nove plodove.
V vročem poletju so letos presenetljivo obrodile korenovke in gomoljnice, zlasti rdeča pesa, ki je zrasla kljub težkim razmeram. Rdeča pesa je zelo zdravilna rastlina, ki jo premalo uvrščamo na jedilnike. Shranimo jo čim prej, da ne postane vlaknata, delamo vlaganine, zamrzujemo ali pripravimo sokove.
Tudi s korenčkom ne čakamo predolgo, saj ob deževju rad razpoka in nam propade v skladišču, na vrtu pa je letos ob pomanjkanju hrane še toliko hitreje plen voluharjev in miši.
Ob koncu poletja, ko se poslavljajo plodovke, pravočasno načrtujmo setev solatnic. Če nam je uspela poletna setev endivije in radičev, jih oskrbujemo, redčimo in porabimo za sproti. Če pa nimamo lastnih sadik, je še vedno čas, da jih kupimo in posadimo na vrt, in imeli bomo obilno bero vse do zime.
Septembra je čas za setev zimske solate. Za ugodno prezimitev je uspešnejša setev kot sajenje sadik. Najprej sejemo krhkolistne sorte (posavka, vegorka, bistra), pozneje pa mehkolistne (zimska rjavka, nansen). Pri solatnicah vedno velja, da je setev dobro ponoviti dvakrat ali trikrat na 10–14 dni. Tako si bomo zagotovo priskrbeli svežo solato, nekaj že jeseni, drugo spomladi, saj nikoli ne vemo, kakšna bo jesen.
Za zimske sorte velja, da najbolje prezimijo rastline s petimi listi. Če je jesen lepa, pobiramo za sproti večje, razvitejše rastline. Na splošno pa velja, da solate ne redčimo preveč, to bomo opravili po zimi, ko bodo na vrt že vplivali prvi pomladni žarki.
Takrat ji bo dobro delo temeljito prekopavanje in rahljanje med vrsticami ter redčenje rastlin. Zato naj bodo jesenske setve solatnic opravljene v vrstah, da lažje obvladujemo posevek. Setve, opravljene v prvi polovici septembra, bomo pobirali še letos, tiste poznejše, ob koncu septembra in v prvi polovici oktobra, pa bodo dale prvo solato spomladi.
Enako velja za motovilec in nekatero hitro rastočo azijsko listnato zelenjavo, kot je pak choi.
Blitvo uživamo vse leto. Če nam je prva ušla v cvet, še vedno lahko opravimo jesensko setev ali sajenje sadik za uporabo jeseni, ob ne prehudi zimi bodo mlade rastline tudi prezimile.
Prav tako lahko vse leto sejemo rukolo, vmes med solato ali v pozni jeseni tudi v lončke in posode, ki jih bomo pred zimo umaknili na toplo, enako velja za vrtno krešo.
Zadnji rok za setev redkvice je sredi septembra in jo bomo pobirali še letos čez pet, šest tednov. Tudi zanjo kot za vse jesenske setve velja, da jo je bolje sejati v vrste za lažjo oskrbo, saj je jeseni plevel kar agresiven.
S sajenjem čebulčka ne hitimo, sadimo konec meseca, česen pa v drugi polovici oktobra, saj se bo tako bolje razvil koreninski sistem, kar omogoča hitro rast spomladi. Preveč razvito listje poškoduje zimska zmrzal, takšne rastline slabše prezimijo in so podvržene okužbam.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
