Osebni arhiv

Slovenci smo premalo samooskrbni in preveč odvisni od drugih, naj gre za hrano, energente ali druge dobrine. Živimo v svetu potrošništva, v katerem pogosto delamo predvsem za to, da preživimo, kakovost prebivanja pa se zmanjšuje.

Namesto vprašanja, kako več zaslužiti, bi se morali pogosteje spraševati, kako manj porabiti ter premišljeno vlagati svoje znanje in imetje.

»Naj življenje dela zate in ne da ti delaš samo za to, da lahko živiš. To je naš moto, ki seveda ne pomeni, da živiš na račun drugih,« pravi Andrej Brečko iz Mihovice pri Šentjerneju. Po izobrazbi je avtomehanik in trgovec, danes pa življenjski svetovalec in aktiven član Društva za samooskrbo Nova zemlja. Z ženo Janjo in s tremi otroki, Svetinom, Borom in Zarjo Ano, živi na samooskrbnem posestvu. Imajo lastno pitno vodo, elektriko, ogrevanje in rastlinsko čistilno napravo.

Osebni arhiv

Preživljajo se z delom in izdelki svojih rok ter dokazujejo, da je mogoče živeti bolj umirjeno in v skladu z naravo. To jih osrečuje in v tem Andrej vidi svoje poslanstvo.

Nepremičnine

Živela bosta v bio hiši: iz lesa, slame, ilovice, peska…

Iz tujine na svojo zemljo

»Moje življenje je bilo polno preizkušenj. Kot mladostnik sem odšel v svet, spoznaval različne načine življenja in veliko delal. V Angliji sem imel celo manjše podjetje, a kljub dobremu zaslužku nisem mogel preslišati notranjega klica, ki mi je velel, da naj živim tako, kot živim zdaj – z naravo. Verjamem, da bom imel v življenju toliko, kot potrebujem,« pripoveduje Andrej, ki se je leta 2013 vrnil v Slovenijo in v šentjernejski občini kupil zemljo.

Osebni arhiv

Najprej je kupil dva tisoč kvadratnih metrov sončne parcele ob potoku, pozneje pa dokupil še štiri tisoč kvadratnih metrov travnika in pet tisoč kvadratnih metrov gozda. Na posestvu je najprej zasadil sadna drevesa, užitne grmovnice in jagodičevje, nato pa se je lotil gradnje hiše iz naravnih in recikliranih materialov: ilovice, lesa, apna, peska, blata in slame. Takšna gradnja zagotavlja prijetno bivalno klimo in nizke stroške vzdrževanja.

Leta 2015 se mu je pridružila Janja iz sosednje vasi, ki je tudi sama sanjala o podobnem načinu življenja. Čeprav je končala študij ekologije in biodiverzitete, se ni videla v službi, ampak je svoje poslanstvo našla na domačiji. Skupaj sta prihranke in veliko lastnega dela vložila v ureditev posestva.

Ni računov za elektriko

K samooskrbi sodijo lastni vodni vir oziroma zbiralnik vode, potok za zalivanje, sončna elektrarna s hranilnikom električne energije, rastlinska čistilna naprava in inovativno ogrevanje z raketno pečjo.

Osebni arhiv

»Vse to nam omogoča, da za vodo, elektriko in za ogrevanje ne plačujemo mesečnih računov. S presežki elektrike pokrijemo stroške internetnega priključka in svoj delež omrežnine za skupno sončno elektrarno. Po skoraj desetih letih prebivanja so se nam investicije že zdavnaj povrnile, vse, kar smo ustvarili, pa pomeni dodano vrednost,« pove Andrej.

Njihovi redni mesečni stroški znašajo približno 20 evrov za komunalne storitve, telefonski naročnini za oba pa po tri evre. Uporabljata starejša telefona, predvsem za klice in sporočila.

Osebni arhiv

Lastna hrana vse leto

Brečkovi na vrtu pridelujejo zelenjavo in sadje, presežke pa shranijo za ozimnico. Letos so pridelali in dokupili jabolka, iz katerih so pripravili 65 litrov soka in 230 litrov kisa. Janja je kot pridna gospodinja poskrbela za deset litrov čežane, 200 kozarcev različnih marmelad, vložene paprike, kumarice in paradižnikovo mezgo. Ne pozabi omeniti pomoči svoje mame. Čaka jih še priprava kislega zelja, v shrambi pa imajo približno 50 različnih buč.

Dobro je letos obrodil tudi kaki – nabrali so ga več kot sto kilogramov. Skozi leto so uživali breskve, grozdje, maline, robide in jagode, presežke pa predelali ali zamrznili. Iz aronije so pripravili sok, ostanke plodov pa posušili in zmleli v prah za smutije in kosmiče.

Osebni arhiv

Izmenjava, ne potrošništvo

Brečkovi ne zapravljajo po nepotrebnem. Otroška oblačila večinoma dobijo z izmenjavo, druge potrebščine poiščejo na Bolhi ali Facebookovem Marketplaceu. Tudi sami prodajajo stvari, ki jih popravijo, izdelajo ali pridelajo. Presežke hrane prodajo, izmenjajo ali podarijo, namesto kupljenih daril pa navadno podarijo svoje izdelke.

Nekaj prihodkov dobijo tudi z organizacijo predavanj in delavnic na domačiji. Sodelujejo s sosednjo kmetijo, pri čemer delo izmenjujejo za pridelke in hrano za kokoši. Tako imajo domača jajca, presežke pa prodajo.

Osebni arhiv

Otroke rodila doma

Društvo za samooskrbo Nova zemlja poleg naravne gradnje in ekološke pridelave spodbuja tudi naravno nosečnost, porod in vzgojo otrok. Janja je vse tri otroke – osemletnega Svetina, šestletnega Bora in dveletno Zarjo Ano – rodila doma ob pomoči doule in babice.

Starejša otroka obiskujeta waldorfsko šolo v Šmarjeti. »Sprva sva razmišljala, da bi se šolala doma, a sva ugotovila, da potrebujeta družbo vrstnikov,« pravita starša. Otroke navajata na delo, sodelovanje in na odgovornost, pri opravilih pomagajo, kolikor zmorejo.

Osebni arhiv

»Ekonomski luksuz«

Andrej, ki je zdravstveno zavarovan po Janji – ta je do pred kratkim pomagala v waldorfski šoli, zdaj pa skrbi za dom, vrt in posestvo – pravi, da družina z nekaj več kot tisoč evri skupnih mesečnih prihodkov živi »pravi ekonomski luksuz«, čeprav niso prejemniki socialne pomoči.

Več kot 400 evrov otroškega dodatka namenijo šolnini za oba otroka. Imajo 12 let star avtomobil, katerega vzdrževanje večinoma opravi Andrej sam, seveda pa ne gre brez stroškov zavarovanja, cestnine in vinjete. Tudi trgovini se ne morejo povsem izogniti, vendar nakupujejo premišljeno, izkoristijo popuste in ugodnosti ter tako prihranijo četrtino stroškov ali več. Vsak mesec jim uspe nekaj denarja tudi prihraniti in ga vložiti v posodobitev posestva.

Kaj pa pokojnina?

»Seveda naju mnogi vprašajo, kaj pa pokojnina in kako bova živela na stara leta. Verjameva, da bodo odgovoren in zdrav način življenja, vsakodnevna aktivnost in stik z naravo ohranjali kakovost življenja tudi v pozni starosti. Želiva živeti čim bolj samostojno, aktivno in ustvarjalno ter tudi takrat prispevati k skupnosti,« pravi Andrej.

Ljudje se za njihov način življenja zelo zanimajo. Mladi iščejo navdih in ideje za svoja posestva, starejši pa ob obiskih pogosto obujajo spomine na čase, ko se je živelo bolj umirjeno in je bilo več časa za pogovor.

»Za tak način življenja sta potrebna celostna zasnova in zelo dobro načrtovanje. So pa ljudje, ki si želijo, da bi ustvarili skupnost na večji kmetiji, na kateri bi uredili več domovanj ter skupaj delali in sodelovali kot velika družina. Samooskrbna skupnost več družin je tako naš projekt za prihodnost,« sklene Andrej Brečko.