L. M.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dolenjski list za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

»Vesel sem in počaščen, da so v kraju prepoznali moje delo in trud,« pove Rudi Zajc iz Zbur, letošnji nagrajenec Občine Šmarješke Toplice, 23 let hišnik in voznik šolskega kombija na OŠ Šmarjeta, dejaven tudi sicer v domačem okolju.

Ta prijazen in dobrosrčen mož je zelo skromen in v pogovoru zaupa, da si ne želi prav nobene medijske izpostavljenosti. »Vse delam iz srca, za ljudi. Rad pomagam, rad kaj izboljšam, rad povezujem.«

Šmarješki praznik

Rudi Zajc z občinsko nagrado, Marjan Hribar z novo župansko kandidaturo

Ko nam razkaže šolsko garažo, v kateri so spravljeni razni delovni pripomočki, ključi in vijaki, vsi lepo na svojem mestu, pa še nov kombi za prevoz šolarjev, se mu kar zasvetijo oči.

»Imam sanjsko službo. Če bi še enkrat izbiral, bi bil hišnik, sploh v takem dobrem kolektivu,« pove Rudi Zajc, ki kar ne more verjeti, da se njegova delovna doba že bliža številki 40 let. Nikakor ne misli še odnehati.

»Saj ne, da doma nimam kaj početi. A rad imam dinamično dogajanje. Doma bodo moji možgani zakisali,« se nasmeje.

Delavnost, poštenost, prijaznost

Prave življenjske vrednote, kot so: delavnost, poštenost, prijaznost, je Rudi dobil v kmečki družini, v kateri  se je rodil kot najstarejši od treh otrok. Rad je pomagal staršem. Kot konstrukcijski ključavničar je nekaj let delal v različnih podjetjih, nazadnje tudi v šmarješkem Plastoformu. »Tam je bilo zelo dobro. A ko sem zagledal razpis za šolskega hišnika, sem slutil, da je to služba zame. Nasledil sem dolgoletnega hišnika Janeza Progarja.«

Rudi je eden redkih v današnjem svetu, ki je zadovoljen s svojim delom. »Ta služba mi je pisana na kožo. Rad imam dogajanje, rad vseskozi iščem rešitve za razne probleme, rad imam ljudi, monotonost pa me ubija,« razlaga sogovornik, ki je še kot učenec šmarješke šole pomagal hišniku pri premetavanju premoga pa pri košnji … Takrat še slutil ni, da bo tu nekoč zaposlen.

Rudi Zajc pride vsak dan v šolo vsaj ob 6. uri, samo mora s kombijem najprej pripeljati šolarje iz bližnjih vasi. Veliko je vozačev. Še prej pregleda vse prezračevalne sisteme in kurjavo, da je vse v redu. Ko malo pred 8. uro konča s svojo vozniško vlogo, se prelevi v poštarja. Nato sledi razno sprotno delo, popravila v vrtcu in šoli, notri in zunaj. Seveda tudi košnja okolice.

»Učitelji mi pustijo listke ali me drugače obvestijo, kje v razredu kaj ne štima, kje pušča voda, kje se je kaj zlomilo ali pokvarilo, marsikaj vidim tudi sam in se lotim. Trudim se, da je vse urejeno,« pripoveduje Rudi, ki si delo razdeli še z drugim hišnikom na šoli Borisom Markovičem.

Cenijo ga učitelji, gasilci in krajani

Posebne razmere so bile za Rudija ob gradnjah in obnovah šolskih in vrtčevskih prostorov, ne bo pozabil niti časa korone. Ko je bilo veliko sodelavcev bolnih, je brez težav pomagal pri pomivanju posode v šolski kuhinji. Pozimi Rudi nemalokrat vstane sredi noči in tudi s svojim traktorjem pride čistit sneg okrog šole in vrtca, da je po 6. uri vse prevozno.

»Vesel sem, da v kolektivu cenijo mojo zavzetost,« pove Rudi, ki je dejaven še v PGD Zbure ter v Športnem društvu Zaboršt. Pomembno vlogo je imel pri obnovi podružnične cerkvice na Slapih. Zelo rad se spominja svojih igralskih let, ko je stopil na oder v dveh predstavah domačega kulturnega društva: v Podgurski sapci in Pričaranem ženinu. »Luštna ekipa je bila, veliko smo doživeli, tudi gostovali smo.«

Vseh obveznosti Rudi Zajc ne bi zmogel brez razumevajoče družine. Z ženo Darjo, s katero sta prevzela domačo Zajčevo živinorejsko kmetijo, bosta drugo leto praznovala že tri desetletja zakonskega življenja. Razveseljujejo ju hčerka Klara, ki ima že svojo družino, in sin Žan, ki s partnerko živi doma. Rudiju veliko srečo predstavljata vnuka Bine in Iris.

Nesebičnost, srčnost in pripravljenost pomagati sočloveku se pri Rudiju in Darji kaže tudi v tem, da sta v rejništvo vzela že drugo deklico in ji nudita topel dom.

»Res mi je lepo, zato naj le traja,« se nasmeje Rudi Zajc.