Romarji odločeni: Po potresu podrta, a spet bo stala cerkev svetega Jakoba
Na Malem vrhu je bila v nedeljo maša, ki so jo sklenili v trdnem upanju, da bo tam spet stala cerkev svetega Jakoba.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Obred, ki ga je vodil župnik Gregor Majcen, je potekal natančno na kraju, kjer je stala Jakobova cerkev. Te trenutno ni. Potem ko jo je 29. decembra 2020 poškodoval potres, se je 4. avgusta 2021 porušil njen zvonik. Celotna stavba je bila tako poškodovana, da so jo 23. junija lani podrli. Na tako izpraznjenem prostoru so v nedeljo postavili oltar in je bila, kot rečeno, tradicionalna maša.
Sv. Jakobu v dar
Udeleženci, med katerimi so bili večinoma romarji po Jakobovi poti, so se pri maši hvaležno spomnili vseh, ki so gradili cerkev. Čeprav so bili mnogi graditelji, je poudaril župnik, nepoznani, se v zidovih čuti njihovo veliko srce. Izrazili so željo, upanje in prepričanje, da bodo zgradili novo cerkev. Poziv h gradnji cerkve danes pa duhovnik ni usmeril le na zidove, temveč na gradnjo odnosov v družinah, soseskah in širši družbi. V duhu takega pozivanja k trdni skupnosti so pri maši tudi darovali denar za novo cerkev in tako zbrali 1.174,60 evra.
V pričakovanju nove cerkve
Pri gradnji lahko pričakujejo pomoč Občine Brežice, je v nedeljo povedal podžupan Miha Petančič. Podporo je obljubila, so še povedali, tudi celjska škofija. V gradbenem odboru za novo cerkev sporočajo, da pridobivajo gradbeno dovoljenje. Cerkev bi potem lahko začeli graditi v drugi polovici letošnjega leta ali v začetku leta 2027, je zapisal Miha Plevnik v svoje poročilo, ki ga je pri maši prebral Klemen Geršak, eden od dveh ključarjev cerkve svetega Jakoba.
Ob obljubah podpore zdaj že verjameta v srečen konec tudi ključar Pepi Radič in članica gradbenega odbora Marjana Dovjak.
Romarji na poti
Maša, ki je tradicionalna na romanju na Mali vrh, je bila nekje vmes na poti. Romarji so se zjutraj sicer zbrali doli nižje v Dečnem selu pri Bubki, kjer sta jim z glasbo popestrila jutro harmonikarja Lovro Cajner s Konjskega pri Sevnici in Jakob Štigl z Razborja. Malo stran od te začetne lokacije je ob cesti križ in tam je romarje nagovoril brežiški župnik Ivan Šumljak. Pridružil se mu je podžupan Miha Petančič s spodbudno novico o dosegljivem občinskem denarju za gradnjo cerkve.
Romarji so potlej vzeli pot pod noge in nekako na sredini poti sta jih ob svojem vikendu pričakala Sabina in Igor Kostevc z bogato obloženo mizo.
Zaključek v Globokem
Romanje so sklenili v Prosvetnem domu v Globokem s kosilom. Nagovoril jih je predsednik Krajevne skupnosti Globoko Dušan Harapin, ki želi, kot je rekel, da bi pohodniki prihajali po Jakobovi poti na Mali vrh tudi v prihodnje. »Pepi, nadaljuj tradicijo,« je vzkliknil čez dvorano Pepiju Radiču. Pepi je nemreč pred leti začel organizirati te pohode z velikim žarom, ki je tudi v Društvu prijateljev poti svetega Jakoba zanetil močan ogenj navdušenja za te kraje.
Z dobrimi spomini na prejšnja druženja je tako prišlo na nedeljsko romanje na Mali vrh kar okrog dvajset članov tega društva z več koncev Slovenije, tja do Ribnice in Postojne. V društvu so, je povedal predstavnik Matjaž Kosi, zelo veseli povabila na pohod z mašo in dobrih izgledov za novo cerkev.
»Veseli smo predvsem v upanju za našega zavetnika svetega Jakoba, da bodo to cerkvico, ki je bila porušena v potresu, začeli obnavljati, oziroma da so že narejeni nekateri načrti narejeni. To nas zelo veseli. Kot društvo smo za to cerkvico že nekaj donirali in še bomo. Smo zelo povezani z organizatorjem,« je poudaril Matjaž Kosi.
Naš Pleteršnik, njegovi mi
Na zaključku v Globokem je ob kosilu zbranim igral trio, v katerem se je prej omenjenima muzikantoma pridružil še Klemen Geršak. Ena od udeleženk je brala Pirkovičevo poezijo. Tako so tudi zaznamovali kulturni praznik, ki ga je z besedami podprl tudi predsednik pišečkega Društva Pleteršnikova domačija in nekdanji ravnatelj Osnovne šole Maksa Pleteršnika Pišece Martin Dušič.
»Verjamem, da bo zrasla nazaj cerkev in mi je zelo všeč, da bo taka, kot je bila. To je največ vredno, da bo ohranjena ta zgodovina,« se je predsednik društva, ki ohranja dediščino slavaropisca Maksa Pleteršnika, veselil napovedane gradnje nove cerkve.
Ob tem je spomnil, da so vse to kraji, ki jih je zaznamoval Pleteršnik. »Maks Pleteršnik se je rodil v Pišecah. In ne samo to, da se je rodil v Pišecah, vsi ti kraji so po njem in njegovem delu in po tem, kako jih je cenil, Pleteršnikovi kraji. In to je nekaj najlepšega,« je poudaril Martin Dušič.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
